Rezultati PISA 2015: slovenski učenci na vseh področjih v najboljši petnajsterici na svetu
Slovenski učenci tako na področju matematike, bralne pismenosti kot znanstvenih predmetov presegajo povprečje svojih vrstnikov iz ostalih članic OECD, so razkrili danes objavljeni rezultati PISA.
V zadnjih letih so naši učenci predvsem močno napredovali v bralni pismenosti, kjer smo še nedavno dosegali podpovprečne rezultate.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes objavila rezultate programa mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA za 2015, v kateri vsako leto preverjajo znanje 540 tisoč 15-letnikov iz 72 držav s področja bralne pismenosti, matematike, znanstvenih predmetov in reševanja problemsko zasnovanih nalog.
Najboljši šolski sistem imajo v Singapurju, saj so bili učenci iz te države najboljši v vseh treh glavnih kategorijah.
Pri znanstvenih predmetih jim sledijo Japonci, na tretjem mestu pa so, morda za koga presenetljivo, šolarji iz Estonije. Sledijo Kitajski Tajpej, Finska, Makao, Kanada, Vietnam, Hong Kong itd. Na 13. mestu, oziroma tretjem med vsemi evropskimi državami, pa najdemo Slovenijo.
Tudi v bralni pismenosti so na vrhu singapurski učenci, sledijo Kanadčani, prebivalci Hong Konga, Finci, Irci in Estonci. Slovenci smo v tej kategoriji na 14. mestu, ob že naštetih so med evropskimi državami pred nami še Norvežani, Nemci in Poljaki.
Prvih sedem mest na področju matematike zasedajo učenci iz azijskih držav. Na osmem mestu najdemo prvo evropsko državo, Švico, kateri sledijo Estonija, Kanada, Nizozemska, Finska, Danska in na 14. mestu Slovenija.
Najvišji nivo znanja na vsaj enem od omenjenih področij dosega 39,1 % vseh singapurskih učencev in 25,8 % japonskih, med evropskimi državami pa 21,4 % finskih in 20,4 % estonskih. Slovenci imamo med najboljšimi nekoliko manj učencev kot nekatere druge evropske države, a še vedno zgleden, 18,1 % delež vseh v preverjanje vključenih slovenskih petnajstletnikov.
Zgolj 8,2 % slovenskih učencev pa je doseglo najnižji nivo znanja. Res da je v Singapurju takšnih zgolj 4,8 % in na japonskem 5,2 %, v Estoniji pa celo le 4,7 %, a v mnogih državah je ta delež tudi 20 in več odstoten.
Trendi kažejo, da je slovenski šolski sistem v minulih letih velik korak naprej naredil predvsem na področju bralne pismenosti, kjer smo se še v letu 2012 uvrščali podpovprečno, na 36. mesto med državami OECD, v letu 2015 pa smo na 11. mestu med državami OECD, oziroma na 14., če upoštevamo vse vključene države.
Bolje kot leta 2012 smo se odrezali tudi v matematiki, medtem ko v znanstvenih predmetih ostajamo na približno enakem nivoju.
V zadnjih letih so naši učenci predvsem močno napredovali v bralni pismenosti, kjer smo še nedavno dosegali podpovprečne rezultate.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je danes objavila rezultate programa mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA za 2015, v kateri vsako leto preverjajo znanje 540 tisoč 15-letnikov iz 72 držav s področja bralne pismenosti, matematike, znanstvenih predmetov in reševanja problemsko zasnovanih nalog.
Najboljši šolski sistem imajo v Singapurju, saj so bili učenci iz te države najboljši v vseh treh glavnih kategorijah.
Pri znanstvenih predmetih jim sledijo Japonci, na tretjem mestu pa so, morda za koga presenetljivo, šolarji iz Estonije. Sledijo Kitajski Tajpej, Finska, Makao, Kanada, Vietnam, Hong Kong itd. Na 13. mestu, oziroma tretjem med vsemi evropskimi državami, pa najdemo Slovenijo.
Tudi v bralni pismenosti so na vrhu singapurski učenci, sledijo Kanadčani, prebivalci Hong Konga, Finci, Irci in Estonci. Slovenci smo v tej kategoriji na 14. mestu, ob že naštetih so med evropskimi državami pred nami še Norvežani, Nemci in Poljaki.
Prvih sedem mest na področju matematike zasedajo učenci iz azijskih držav. Na osmem mestu najdemo prvo evropsko državo, Švico, kateri sledijo Estonija, Kanada, Nizozemska, Finska, Danska in na 14. mestu Slovenija.
Najvišji nivo znanja na vsaj enem od omenjenih področij dosega 39,1 % vseh singapurskih učencev in 25,8 % japonskih, med evropskimi državami pa 21,4 % finskih in 20,4 % estonskih. Slovenci imamo med najboljšimi nekoliko manj učencev kot nekatere druge evropske države, a še vedno zgleden, 18,1 % delež vseh v preverjanje vključenih slovenskih petnajstletnikov.
Zgolj 8,2 % slovenskih učencev pa je doseglo najnižji nivo znanja. Res da je v Singapurju takšnih zgolj 4,8 % in na japonskem 5,2 %, v Estoniji pa celo le 4,7 %, a v mnogih državah je ta delež tudi 20 in več odstoten.
Velik korak naprej v bralni pismenosti
Trendi kažejo, da je slovenski šolski sistem v minulih letih velik korak naprej naredil predvsem na področju bralne pismenosti, kjer smo se še v letu 2012 uvrščali podpovprečno, na 36. mesto med državami OECD, v letu 2015 pa smo na 11. mestu med državami OECD, oziroma na 14., če upoštevamo vse vključene države.
Bolje kot leta 2012 smo se odrezali tudi v matematiki, medtem ko v znanstvenih predmetih ostajamo na približno enakem nivoju.
Zadnje objave
V torek nova podražitev goriv? Dizel skoraj dva evra
12. 9. 2026 ob 20:24
[Gledali smo] Prvi zvočni film o Frančišku
12. 9. 2026 ob 19:00
Nalokson – zdravilo, ki rešuje življenja
12. 9. 2026 ob 16:30
Dr. Andrej Šmuc: Jadranskega morja nekega dne ne bo več
12. 9. 2026 ob 14:30
Kajzer po 100 dneh: slovenska diplomacija se vrača k temu, kar mora biti
12. 9. 2026 ob 13:51
100 dni Vrtovca
12. 9. 2026 ob 13:13
Davek na gotovino? Vožnja stane en evro, z gotovino pa najmanj 4,50 evra
12. 9. 2026 ob 12:52
Solata z ajdo in stročnicami
12. 9. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
[Gledali smo] Prvi zvočni film o Frančišku
12. 9. 2026 ob 19:00
Nalokson – zdravilo, ki rešuje življenja
12. 9. 2026 ob 16:30
Solata z ajdo in stročnicami
12. 9. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
SEP
13
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
SEP
13
SEP
15
Diskusija Katedrale svobode
16:00 - 18:00
SEP
18
Uprizoritev srednjeveškega misterija: Slehernik
20:00 - 21:30
SEP
19
Premiera: Kjer je vzklilo znanje (2026)
18:00 - 20:00
Video objave
[Video] BRIF #2: Uporabnih stvari se v šoli nismo učili (12. 9. 2026)
12. 9. 2026 ob 9:00
1 komentar
Rajko Podgoršek
Zanimivi podatki, ki so kar nekako v nasprotju s podatki padajoči kakovosti slovenskega šolstva. Vprašanje, ki se postavlja je, ali to morda pomeni, da se je OŠ popravila, pada pa kvaliteta izobraževanja v naslednjih stopnjah? Vprašanje, kako se bo na te podatke odzval prvi šolski (in javni) sindikalist, g. Štrukelj? Nedvomno jih bo interpretiral v prid poviševanju plačnih izdatkov za učitelje?
Problem dobrega nagrajevanja učiteljev je na žalost sicer širši: učitelje se ne nagrajuje po uspešnosti ter učitelji so po bonitetah postali posebna, privilegirana kasta ne samo znotraj JS temveč znotraj države. Dobrega učitelja JE potrebno nagraditi. Toda prav tako je potrebno nagraditi dobrega zdravnika. Pa še posebej dobrega inženirja, znanstvenika. Tukaj pa pride do problema, ker si je učiteljski ceh izboril kar avtomatsko višje postavljeno plačno letvico - zelo enako za vse in ne samo za tiste res dobre.
Seveda pa lahko rezultate v okviru raziskave PISA interpretiramo tudi v drugi luči: v zadnjih letih je prišlo do opaznega upada vpisa na gimnazije ter do močne diferenciacije zahtevnosti učnih programov v OŠ. To pomeni, da sistem mogoče sedaj sam bolj stimulativno deluje na nadarjene in jih potiska naprej (v OŠ) ter jih nato kasneje (gimnazija) bolj preseje v primerjavi z ostalo dijaško populacijo, ki se bolj diferencira (večji vpis na srednje strokovne in predvsem poklicne šole).
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.