S proslavo do enotnosti in preseganja razlik – predsednica ni navdušena

35-letnica samostojnosti in neodvisnosti bo v prvi vrsti poklon domovini in poklon pogumu tistim, ki so nam jo priborili. »Želeli bi, da bi tudi prihodnje generacije dosegle takšno temeljno nacionalno enotnost, kot smo jo uspešno zgradili konec 80. let in je s časom nekako splahnela,« je dejal v. d. direktorja Urada vlade za komuniciranje (Ukom) Sebastjan Jeretič. Po mnenju predsednika koordinacijskega odbora Jelka Kacina si večina slovenskega prebivalstva želi, da bi ob taki priložnosti predstavniki najvišjih institucij nastopili skupaj, da bi dali prava sporočila o tem, da skupaj zmoremo več, bolje in hitreje – tako bosta na letošnji proslavi dva govorca.

Kot je izpostavil v. d. direktorja Urada vlade za komuniciranje (Ukom) Sebastjan Jeretič, želijo na državni proslavi obuditi spomin na enotnost, ki nam je v tistih zgodovinskih časih omogočila, da smo si izborili državnost. »Enotnost je sčasoma splahnela, država je padla v tok polarizacije, ki je sicer značilna za celoten zahodni svet,« je dejal in dodal, da želijo spomniti na to, kaj smo Slovenci sposobni doseči skupaj. »Ne glede na vse razlike med nami moramo živeti skupaj, zato se moramo naučiti, kako doreči to našo medsebojnost,« je dejal. Kot je pojasnil, so na koordinacijskem oboru brez glasu proti odločili, da se ta želja po preseganju razlik in doseganju enotnosti pokaže tudi tako, da bosta na proslavi ob 35-letnici samostojnosti dva govorca. S tem se bo sporočilo, da smo pluralna družba, hkrati pa eno ljudstvo, ena država. 

Na proslavi bosta tako govorila predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Janez Janša. Ob tem seveda ni šlo brez pripomb, v uradu predsednice naj bi si namreč prizadevali, da bi ohranili enega govorca.

Predsednik koordinacijskega odbora Jelko Kacin je sicer zatrdil, da so odločitev o dveh govorcih v odboru sprejeli soglasno, predstavnica predsednice naj bi celo zaprosila, da v zapisnik eksplicitno zapišejo, da urad predsednice dvema govorcema ne nasprotuje. Kacin je dejal, da ne ve, kaj se je kasneje dogajalo na Erjavčevi – v uradu predsednice republike so namreč zatrdili, da je predstavnica urada v koordinacijskem odboru predlagala, da se ohrani dosedanja praksa enega govorca.

V uradu so naknadno pojasnili, da njihova predstavnica v odboru res ni glasovala proti sklepu o dveh govorcih – a zgolj zato, ker ni želela, da bi bil njen glas proti morebiti zmotno in manipulativno interpretiran, da predsednica republike na državni proslavi ne želi biti slavnostna govornica. »Verjamem, da bosta oba, tako predsednica države kot predsednik vlade, maksimalno izkoristila priložnost, da nagovorita čim več ljudi in da jim pojasnita, da je v sodelovanju moč in kakovost,« je poudaril Kacin.

Kacin je spomnil, kako je skupina gorskih reševalcev pred 35 leti, po zadnjem obisku zadnjega premierja SFRJ Anteja Markovića, na vrh Triglava odnesla in razvila zastavo brez zvezde. Belo-modro-rdeča tribarvnica se je uveljavila v času narodnega preporoda – študent Lovro Toman je 7. aprila 1848 prvič izobesil narodno zastavo v Wolfovi ulici v Ljubljani. Belo-modro-rdeča tribarvnica je v Avstro-Ogrski predstavljala deželo Kranjsko. Letos bodo ob 35. obletnici narodno zastavo razvili tudi na Ljubljanskem gradu – prisotni bodo vsi preživeli, ki so bili tistega zgodovinskega dne na Triglavu. Poleg tega je zastavo zašila ista gospa, ki jo je zašila tudi pred 35 leti. V preletu plovil pa bodo poleg štirih ešalonov policije in Slovenske vojske letos prvič sodelovala tudi plovila civilne zaščite oz. letala za gašenje požarov.