Šarčeva vlada na medenih tednih, na mizi pa že prvi opomini

Embed from Getty Images

Od časov predsednika Franklina D. Roosvelta velja nenapisano pravilo, da naj ima vlada v prvih sto dneh mandata nekoliko miru. Najprej zato, da se privadi na svojo funkcijo, ter da v tem času lahko začrta svoj program dela za nadaljevanje mandata, oziroma da lahko sprejme in uveljavi ključne oziroma nujne ukrepe.

Tudi trinajsta slovenska vlada v skladu s to tradicijo uživa v relativnem miru. Opozicija je ne napada, temveč bolj ali manj molči. Tudi mediji so z vlado zelo milostljivi in brez podvprašanj citirajo včasih nekoliko prekratke in dvoumne odgovore predsednika vlade. Še najmanj miru ima vlada zaradi sindikalnih zahtev, ter zaradi spora z levico zaradi imenovanja Damirja Črneca za državnega sekretarja na notranjem ministrstvu.

Trinajsta slovenska vlada ima, paradoksalno, v nasprotju s pomenom številke 13 pravzaprav veliko srečo.

Čas dvoumnih odgovorov

Minila je že prva tretjina tega obdobja. Ima vlada volivcem že kaj pokazati?

Trinajsta slovenska vlada ima, paradoksalno, v nasprotju s pomenom številke 13 pravzaprav veliko srečo. Na oblast je prišla v mirnih časih. Jasno je, da je pretekla finančna kriza že davno mimo, večina njenih posledic pa precej boleč spomin. Letos ni bilo hujših ujm, ki bi zahtevale skrbno koordinacijo državnih služb in povzročale velikansko škodo. Naval migrantov se je umiril. Javnofinančna situacija ne povzroča več hudih glavobolov.

Zagotovo pa ti časi ne bodo trajali večno. Vemo, prišle bodo tudi težave. Vlada ima sedaj dve možnosti. Njeni člani lahko uživajo v novih funkcijah. Lahko pa tudi pripravljajo strategijo za naprej. Kaj v tem trenutku poleg tekočih poslov (kadrovanje, sprejemanje uredb) počne vlada dejansko ne vemo. Zapisniki sej nam tega ne razkrivajo. Predsednik vlade Marjan Šarec pa na vprašanja o prihodnosti odgovarja z odgovori, kot je: Številke so lahko precej neizprosne in v tem okviru se bo treba gibati.

Prihajajo tudi prvi opomini. Eden je prišel iz zdravstva, tudi Bruselj ni prizanesljiv

Čas streznitve

Sredi decembra bo obdobje 100 dni miru minilo. Verjetno se čas miru lahko podaljša tudi čez božično-novoletne praznike. Do takrat je več kot dovolj časa da se stori marsikaj konkretnega, prvi vtis pa ni dober. Vpogledi v delo vlade in ministrstev kažejo, da se ti bolj ali manj uspešno ukvarjajo le s tekočimi posli, pogovorov o prihodnosti pa ni.

Prihajajo tudi prvi opomini. Prvi je prišel iz zdravstva. Odhajajo medicinske sestre. Odhajajo že dolgo, vendar se sedaj tega ne da več skrivati. Odpada program, vprašljiva je varnost bolnikov. Minister miri, da je rezerv dovolj. Morda. Vendar vsekakor ni primerno dajati izjav, ki še povečujejo nezadovoljstvo in kažejo ignoranco do problema.

Tudi Bruselj ni prizanesljiv. Vlada ima do ponedeljka zvečer čas, da pošlje v Bruselj posodobljen proračunski načrt za leto 2019. Evropska komisija ni zadovoljna z upoštevanjem njenih priporočil za načrtovanje proračuna. Poslani proračun ne vsebuje dodatnih ukrepov za naslednje leto, temveč le do sedaj sprejete ukrepe. Proračunski izdatki nam naraščajo prehitro, slovenski proračun načrtuje povečanje neto primarnih izdatkov za 3,9 odstotka, za evropsko komisijo pa je sprejemljivo največ povečanje za največ 3,1 odstotka. V primeru neupoštevanja teh pravil lahko Slovenija pričakuje tudi ostrejša opozorila.

Izredno neugodna bodo tudi pogajanja s sindikati. Po besedah Alenke Bratušek vlada ne ve čisto dobro, kakšna stališča naj bi zastopala v pogajanjih. To, da se o tem ne morejo uskladiti sindikati med seboj, vemo že dolgo. Pogajanja bodo zato izredno naporna. Bo vlada zaradi ljubega miru popuščala preveč. Splošna stavka je zadnje, kar si želi.

Seveda ima tudi vlada kakšnega asa v rokavu. Eden od njih je zagotovo tudi strah pred alternativo. Upravičeno lahko pričakujemo, da si zaradi tega politični sopotniki in sindikati ne bodo dovolili preveč.

Najkasneje ob začetku novega leta bo jasno, kako uspešna je pri svojem delu nova vlada. Problemi države so bili jasni že pred prisego vlade in močno presegajo zgolj opravljanje tekočih poslov, s čimer se vlada sodeč po tiskovnih konferencah in dnevnih redih vladnih sej trenutno ukvarja. Še vedno so enako veliki, ne glede na to, ali opozicija in najpomembnejši mediji o njih molčijo ali ne.

Počasi prihaja čas, ko bo treba ponuditi konkretne rešitve. Medenih tednov bo takrat nepreklicno konec.