Se znanost in vera izključujeta? Večina znanstvenikov meni, da ne.

Se znanost in vera izključujeta? Takšno prepričanje ni osamljeno, a mnogi se z izključujočo naravo tega razmerja ne strinjajo, med njimi tudi številni znanstveniki.

Medne sodi Mayim Bialik, znanstvenica in nastopajoča v priljubljeni seriji Veliki pokovci (The Big Bang Theory), ki se opredeljuje za verno Judinjo.

Amy Farrah Fowler je znanstvenica tudi v resničnem življenju

Mayim Bialik v priljubljeni ameriški komični seriji, ki se vrti okrog življenja štirih precej 'geekovskih' znanstvenikov ter njihovih deklet, žena in simpatij, igra Amy Farrah Fowler, ki je tudi sama znanstvenica, in sicer nevrobiologinja.

Vendar Bialik ni znanstvenica samo na filmskih ekranih. Sicer filmska zvezda že od otroških let, se je odločila za študij na UCLA (Univerza v Kaliforniji, Los Angeles), kjer je leta 2007 doktorirala iz nevrologije. Danes ločena mati dveh sinov se je leta 2012 odločila, da se bo trenutno bolj posvetila igralski karieri, saj naj bi tako imela več časa za svoja dva otroka.

V enem od intervjujev je bralcem zaupala, da pripada moderni ortodoksni smeri judaizma. Gre za smer judaizma, ki poskuša združiti starodavne zakone in pravila ter običaje te vere z življenjem v modernem svetu.

"To, da pametni ljudje verujejo, je ok."

"Kot večina med vami ve, sem znanstvenica. Sem tudi oseba, ki je del organiziranega sistema religije. Natančneje, sem Judinja," začenja Bialik svoj govor.

"Sem preudarna oseba, sem skeptična in ne verjamem slepo v karkoli. Kako torej, da verujem v Boga in kako to verovanje zgleda?

No, morda je lažje začeti s tem, v kar ne verjamem da Bog je. Ne verjamem, da je Bog starček z belo brado, ki z neba izpolni magične želje, če izgovoriš prave besede ali če se počutiš dovolj krivega. ne verjamem, da ti Bog lahko zagotovi parkirno mesto, če dovolj močno moliš in ne verjamem, da je Bog pripravil določeno kodo vedenja, ki mi bo zagotovila mesto v nebesih skupaj z angeli."

Kakšen pa je torej Bog, v katerega verjame?

"Bog, v katerega verjamem, je sila v vesolju, ki povzroča vse dogodke, ki jih kot človeška bitja občutimo. Bog je gravitacija in centripetalna sila in je odgovor na to, zakaj v svetu narave deluje tako, kot deluje.

Morda si mislite: to ni Bog. To je zgolj znanost.

Morda imate prav, ampak v moji kulturni in verski tradiciji, ki sega tisočletja v preteklost, imamo ogromen občutek hvaležnosti in ponižnosti glede našega mesta v naravnem svetu ter v svetu znanosti."

Meni, da razumeti enačbe, ki opisujejo gravitacijo, pritisk in sile, ki delujejo, spada pod okrilje znanosti. A imeti z vsem tem tako močno duhovno povezavo, da te ob vsej svoji nedoumljivosti spravi na kolena, to pomeni imeti odnos z Bogom.

"Ta odnos do Boga mi pomaga razumeti moj notranji svet v smislu, ki se ga ne da izmeriti," nadaljuje z opisovanjem svojega odnosa z Bogom. "Lahko se primerja z občutkom, ki ga dobiš ob branju pesmi ali psalma in se ti zdi, da te nekdo tam zunaj razume in da obstaja smisel, da nadaljuješ s svojim obstojem."

O tem, kaj je sama pridobila od svoje vere, pa pove:

"Moja vera mi daje disciplino. Normalno in zdravo je za človeška bitja, da imajo meje in v kakšni meri si jih želiš, je verjetno odvisno od tebe samega. Meni moja verska tradicija pomaga, da dobro premislim o odločitvah, ki jih sprejemam. Jem samo določeno hrano, trudim se ne opravljati, se naučiti biti bolj sočutna, najti načine, kako popraviti svet, meditirati in iskati pravičnost ter jo vzdrževati. Vse te stvari vodi struktura moje religijske vere."

"Povsem OK je, če pametni ljudje verjamejo v religijo. Sicer nismo vedno zadovoljni s tem kako religija zgleda ali kako verniki ravnajo. Vendar v vesolju obstaja sila, ki je podlaga za ves ta prečudoviti kaos. In razmeti odnos med znanostjo in vero me dela boljšo znanstvenico in bolj celovito osebo. Tako da se bom tega držala."

Ali drži mit, da so znanstveniki ateisti?

Univerza Rice (Houston, Teksas) je lani izvedla in objavila prvo raziskavo svetovnega obsega, ki se ukvarja s tem, kako znanstveniki dojemajo religijo. Lotili so se je z namenom da bi preverili ali vojna med vero in znanostjo, o kateri je veliko govora, res drži in ali so v tem primeru potem znanstveniki ateisti.

Ugotovili so, da temu ni tako. Več kot polovica znanstvenikov v Indiji, Italiji, Tajvanu ter v Turčiji same sebe opredeljuje za religiozne.Raziskava je sicer ugotovila, da je med znanstveniki v povprečju manj vernih, kot je verujočih v celotni populaciji, obstajajo pa izjeme.

Ta izjema je Hong Kong, kjer je  55 % vse populacije prepričanih ateistov, med znanstveniki pa le 26 %. Tam se tudi 39 % znanstvenikov identificira kot vernih, medtem ko je odstotek v celotni populaciji zgolj 20 %. Podobno je tudi na Tajvanu, kjer je verni znanstvenikov 54 % (in verne populacije 44 %).

Ugotovili so tudi, da zelo majhen odstotek znanstvenikov vidi odnos med vero in znanostjo kot konflikten. v Veliki Britaniji, ki je najbolj sekularna država, vključena v raziskavo, jih tako meni zgolj 32 %. Mnogo znanstvenikov je še dejalo, da jim religija pomaga tudi pri odločanju, ko se znajdejo na področju, kjer ni enostavnega odgovora.