Šircljev predlog posega v dosedanji bančni model

Nova pravila bi lahko precej spremenila dostop do gotovine in osnovnih bančnih storitev v Sloveniji. Minister za finance Andrej Šircelj želi preprečiti, da bi predvsem prebivalci manjših krajev ostali brez bankomatov in poslovalnic, hkrati pa predlaga brezplačen paket osnovnih storitev za ljudi z rednimi prihodki. Banke napovedujejo pripombe in opozarjajo, da brezplačnih storitev ne morejo zagotavljati brez stroškov.

Za prebivalca večjega mesta je bankomat na voljo skoraj na vsakem koraku. Drugače je na podeželju. Zapiranje poslovalnic in bankomatov pomeni, da mora človek za dvig gotovine ali ureditev osnovne bančne storitve vse dlje od doma. Prav temu želi narediti konec ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Širclja.

Predlog zakona o dostopnosti gotovine in brezplačnih osnovnih plačilnih storitvah, ki je trenutno v javni obravnavi, določa minimalne standarde dostopa do gotovine po vsej državi. Ministrstvo je predlog pripravilo v sodelovanju z Banko Slovenije, javna obravnava pa se bo predvidoma končala 17. avgusta.

Pet kilometrov do bankomata

Eden najbolj konkretnih ukrepov je določitev največje razdalje do bankomata. Po predlogu bi moral biti v naseljih z več kot 1.000 prebivalci bankomat na voljo največ pet kilometrov od središča naselja. Predlog hkrati določa tudi minimalno gostoto bankomatov na ravni celotne države.

Podoben kriterij bi veljal za poslovalnice v večjih naseljih. Naselja z več kot 3.000 prebivalci bi morala imeti poslovalnico banke oziroma ustrezno poslovalnico Pošte Slovenije v razdalji največ pet kilometrov.

Če banke na območjih, kjer je pokritost preslaba, ne bi same zagotovile ustrezne mreže, bi lahko v skladu s predlogom Banka Slovenije določila kreditno institucijo, ki bi morala zagotoviti manjkajočo gotovinsko točko. Pri tem bi se upoštevali med drugim tržni delež banke, regionalna prisotnost in preteklo zapiranje gotovinskih točk.

Po predlogu bi moral biti v naseljih z več kot 1.000 prebivalci bankomat na voljo največ pet kilometrov od središča naselja.

To je pomembna sprememba dosedanjega pristopa. Država ne bi več zgolj spremljala, kako se bančna mreža krči, ampak bi določila minimalen standard, ki bi ga morale institucije zagotavljati.

Gotovina dobiva tudi ustavno zaščito

Decembra 2025 je bila slovenska ustava dopolnjena z 74.a členom, ki določa pravico vsakogar do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa. Banka Slovenije je pojasnila, da je bil namen spremembe med drugim zagotoviti dostopnost gotovine prek bankomatov in poslovalnic.

Širše gledano gre za vprašanje, ki postaja pomembno tudi zaradi vse hitrejše digitalizacije plačevanja.

Kartice, mobilne aplikacije in spletno bančništvo so danes za velik del prebivalstva nekaj običajnega. Toda vsi ljudje nimajo enakih možnosti. Za starejše, ljudi na podeželju in posameznike, ki niso vešči digitalnih storitev, je fizični dostop do banke in gotovine še vedno pomemben.

Tudi Banka Slovenije je letos opozorila, da je v primeru kriznih razmer pomembno imeti dostop do različnih načinov plačevanja in tudi določeno količino gotovine. Kot možna tveganja je navedla motnje ključne infrastrukture, kibernetska tveganja, geopolitične napetosti in vremenske ujme.

Brezplačen račun za ljudi z rednimi prihodki

Drugi del Šircljevega predloga je za banke še občutljivejši. Predlog uvaja brezplačni paket osnovnih plačilnih storitev za ljudi, ki na račun prejemajo redne prihodke. Mednje sodijo plače, pokojnine, štipendije, nadomestila za brezposelnost in drugi redni prejemki.

Paket bi vključeval odprtje in vodenje računa, debetno kartico, spletno in mobilno bančništvo, neomejene prilive, določene gotovinske transakcije pri matični banki ter najmanj pet brezplačnih dvigov mesečno na bankomatih drugih bank. Za upokojence in ranljive skupine bi bile predvidene še dodatne brezplačne storitve, med drugim plačila, trajni nalogi in direktne obremenitve.

Za uporabnika bi bila to precejšnja sprememba. Danes Banka Slovenije določa najvišje dovoljeno nadomestilo za osnovni plačilni račun pri 4,90 evra mesečno oziroma 1,47 evra za upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ta zgornja meja velja že od leta 2020.

Novi predlog bi šel korak dlje: za določene uporabnike bi osnovni paket postal brezplačen.

Banke: kdo bo plačal račun?

Prav tu se odpira največji spor. V Združenju bank Slovenije so že napovedali pripombe. Njihov argument je, da so banke gospodarske družbe, ki poslujejo na konkurenčnem trgu, zato je vprašljivo, ali jim lahko država naloži opravljanje določenih storitev brez plačila.

Če banke zaradi zakona dobijo nove stroške, jih lahko poskušajo nadomestiti drugje. To bi lahko pomenilo dražje druge bančne storitve, višja nadomestila ali drugačne poslovne modele.

V Združenju bank Slovenije so že napovedali pripombe. 

Ministrstvo za finance na drugi strani izhaja s stališča, da je dostop do osnovnih plačilnih storitev vprašanje javnega interesa in da mora biti sistem urejen tako, da bodo osnovne storitve dostopne tudi ljudem, ki imajo manj možnosti izbire.

Tako se odpira klasična dilema: koliko lahko država poseže v poslovanje zasebnih družb, kadar želi zaščititi dostopnost storitev, ki jih velik del prebivalstva potrebuje za vsakdanje življenje?

Banke lahko iščejo tudi pravno varstvo

Po navedbah iz priloženega gradiva se v bančnem sektorju pojavljajo tudi razmišljanja o morebitnem sodnem oziroma ustavnopravnem izpodbijanju zakona, če bi bil sprejet v sedanji obliki. Vendar zakon še ni sprejet. Dokler gre za predlog, morebitna ustavna presoja njegove vsebine še ni mogoča.

Najprej bo sledila javna obravnava, nato medresorsko usklajevanje in parlamentarna procedura. Končno besedilo je zato lahko drugačno od sedanjega predloga.

To pomeni, da imajo banke in drugi zainteresirani še možnost vplivati na vsebino zakona s pripombami.

Ne gre samo za banke, ampak tudi za podeželje

Pri razpravi o stroških bančnega sistema se hitro pozabi na drugo stran. Ko banka zapre poslovalnico v manjšem kraju, njen strošek sicer pade, vendar se ta premakne na uporabnika. Ta mora za dvig gotovine, urejanje dokumentov ali obisk svetovalca potovati drugam.

Za človeka v mestu je nekaj kilometrov lahko nepomembnih. Za prebivalca odmaknjenega kraja brez ustreznega javnega prevoza pa je lahko zaprtje bankomata ali poslovalnice precej večji problem.

Predlog zato ni namenjen samo zagotavljanju udobja, ampak gre za omogočanje enakomerne dostopnosti osnovne infrastrukture po vsej državi.

Trg ne rešuje vedno vsega

Argument bank, da morajo gospodarske družbe poslovati ekonomsko, je razumljiv. Toda enako razumljivo je vprašanje, kaj se zgodi tam, kjer se zasebnemu ponudniku zaradi majhnega števila uporabnikov poslovalnica ali bankomat preprosto ne izplača.

Če trg takšno točko zapre, država pa ne določi nobenega minimalnega standarda, lahko nastanejo območja, kjer je storitev sicer formalno dostopna, dejansko pa zelo oddaljena. Prav to želi novi zakon preprečiti.

Predlog sicer dopušča tudi alternativne oblike dostopa do gotovine. Del mreže bi lahko predstavljale trgovine in drugi ponudniki, pri katerih bi bilo mogoče gotovino dvigniti ob nakupu ali tudi brez njega.

Takšen pristop bi lahko pomenil, da država ne bi vztrajala pri klasični bančni poslovalnici v vsakem kraju, temveč bi iskala različne načine, kako ljudem zagotoviti dostop do denarja.

Širceljev predlog bo zato sprožil pomembno razpravo

Minister za finance Andrej Šircelj s predlogom posega na področje, kjer se križajo interesi potrošnikov, bank, države in lokalnih skupnosti. 

Na eni strani je vprašanje, ali mora imeti človek v Sloveniji možnost dvigniti gotovino brez dolge poti in ali morajo biti osnovne bančne storitve dostopne tudi ljudem z nižjimi prihodki.

Na drugi strani je vprašanje, kdo bo te storitve financiral.

Banka Slovenije sicer poudarja, da morajo biti gotovinske storitve javnosti dostopne in da morajo banke zagotavljati ustrezne storitve dviga gotovine. Hkrati pa tudi evropski bančni sistem vse bolj išče načine, kako zmanjšati stroške gotovinskega cikla. Slovenija se bo morala zato odločiti, kakšen standard želi postaviti.

Cilj: da bankomat ne postane privilegij večjih mest

Če bo predlog sprejet v bistvenem delu sedanje oblike, bi se morala bančna infrastruktura bolj prilagoditi uporabnikom, ne samo ekonomiki posamezne poslovalnice.

Pet kilometrov do bankomata, zagotovljena prisotnost poslovalnice v večjih naseljih in brezplačen osnovni paket za ljudi z rednimi prihodki predstavljajo precejšen premik od sedanje ureditve.

Banke bodo pri tem gotovo zahtevale odgovore na vprašanje stroškov in gospodarske upravičenosti. To je legitimna razprava, ki jo mora zakonodajalec vzeti resno.

Toda prav tako legitimno je vprašanje prebivalca manjšega kraja: zakaj bi moral zaradi zapiranja bankomatov ali poslovalnic plačevati dodaten čas in stroške za nekaj, kar je za prebivalca večjega mesta samoumevno?

Predlog ministra Širclja poskuša na to vprašanje odgovoriti z zakonsko določenim minimalnim standardom. Ali bo takšen standard ostal tudi v končnem zakonu, bo pokazala javna razprava, nato pa še odločanje vlade in državnega zbora.