Slovenija se na epidemijo odziva neprimerno, nadaljuje se samouničevanje države – kje je rešitev?

Uredništvo
Na slovensko javnost se ta teden obračata dva poziva. Prvi prihaja "z ulice", s strani petkovih protestnikov, ki so sedaj svoje zahteve strnili v peticijo oz. poziv državnemu zboru, da “zaustavi zlorabljanje epidemije za pospešeno izvajanje ideoloških in strankarsko motiviranih projektov vlade”.

Na drugi strani z gibanja Katedrala svobode prihaja drug poziv, in sicer za “politično, civilnodružbeno, medijsko in zasebno" osredinjenje Slovenije okrog "vrednostnega jedra slovenske države", ki ga sestavljajo enakopravna svoboda, solidarnost in meritokracija, pišejo člani Katedrale svobode.

Poziva imata nekaj skupnih točk, razlikujeta pa se predvsem v viziji in končnemu rezultatu svojih prizadevanj za "reformacijo" trenutnega stanja države.

Protestniki proti napadom na "vse drugače misleče"


Protestniki s podporo številnih levih intelektualcev, univerzitetnih profesorjev, kulturnikov, najvišjih predstavnikov sindikatov in še bi lahko naštevali, vladi očitajo zlorabo epidemije za “uvajanje avtokracije”, uveljavljanje ozke politične agende vlade, “strankarsko kadrovanje, privatizacijo družbenih dejavnosti in državnega premoženja, razgrajevanje socialne države, koruptivne posle z zdravstveno opremo, zlorabo javnega denarja, podrejanje policije, uničevanje javne RTV ter napade na medije, civilno družbo in vse drugače misleče.«

Podpisniki peticije, objavljene na strani Mladine, vlado pozivajo k umiku zanje sporne zakonodaje, prekinitvi strankarskega kadrovanja in vrnitev kadrov, ki jih je nastavila prejšnja vlada, konec »orbanizacije« in odmikanja od jedrnih držav itd. Njihov cilj je obnovitev demokracije in pravne države ter krepitev socialne države in družbene odgovornosti in solidarnosti. V ta namen naj bi po njihovi oceni vlada delovala le na področju obvladovanja epidemije, na drugih področjih pa opravljala tekoče posle.

Katedrala svobode: Slovenija nima normalne levice, niti normalne desnice


Tudi Katedrala svobode zapiše, da se Slovenija oz. njene politične stranke, mediji in civilna družba na epidemijo odzivajo neprimerno, napačno ali pa sploh ne. Opozarjajo na nadaljevanje tri desetletja trajajočega procesa samouničevanja, ki se kaže v neurejenosti parlamentarne demokracije, slabitvi institucij države in razkroju vseh podsistemov družbe »od zdravstvenega do obrambnega, od socialnega do varnostnega, da o pravosodnem sistemu sploh ne govorimo«.

Pišejo o ugrabljeni, mafijsko vodeni državi, kjer institucije, stranke, mediji in univerze »služijo bodisi kot zvesti soizvajalci ali pa kot uporabni idioti za neprekinjeno poustvarjanje slovenske Potemkinove vasi«, pri čemer je ključno oklepanje obstoječega proračunskega financiranja oz. monopola oblasti post-komunistične levice. Temeljni problem pisci vidijo prav v tem, da Slovenija nima normalne levice niti normalne desnice zahodnoevropskega tipa.

Potrebna krepitev sredine, zasebne pobude in sistem, ki bo nagrajeval najboljše, ne »najbolj naše«


»Kakovostne demokracije ni brez kakovostnih političnih strank, profesionalnih medijev ter robustne civilne družbe,« zapišejo in predlagajo uvedbo dvokrožnega volilnega sistema, ki stranke sili k nagovarjanju sredinskega volivca. Temu bi morali slediti tudi mediji in zasebniki s svobodno gospodarsko pobudo, kjer bo sistem nagrajeval najboljše, ne »najbolj naše«, pa tudi univerze.

»Želimo, zares terjamo, Slovenijo, v kateri bomo vsi posamezniki enakovredno in enakopravno lahko sodelovali v pošteni (politični, pravni, medijski, univerzitetni, raziskovalni, ekonomski, zares celokupni družbeni) tekmi, ki bo nagrajevala najboljše po meritokratskem kriteriju in kjer bo z ukrepi socialne države v duhu vrednote solidarnosti poskrbljeno, da bo lahko vsakdo živel najmanj človeka vredno življenje,« nazadnje sklene 13 podpisnikov, med katerimi so Matej Avbelj, Peter Jambrek, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel in drugi.

KOMENTAR: Uredništvo
Kakšne refome danes potrebuje Slovenija?
Tako protestniško gibanje, ki je s peticijo dobilo imena in priimke, kot tudi ducat posameznikov s svojo vizijo za Slovenijo si deli ugotovitev, da je bil odziv Slovenije na epidemijo napačen, neprimeren. In oboji, ki jih lahko štejemo za slovensko civilno družbo, imajo pri svojih pozivih k reformam in tezam, kot bi lahko razumeli oba na splet in medije "nabita" zapisa za cilj demokratično Slovenijo, pravno državo, solidarnost, dostojanstvo ljudi, pošteno družbo. Obojim je skupna tudi kritika desnice, ki jo protestniki vidijo kot avtokratsko, Katedrala svobode pa ji med vrsticami očita, da ravna na podoben način kot levica, pripomore k radikalizaciji sredine in stagnaciji. Razlika je v tem, da prve vodi jasen politični cilj, vrnitev leve oblasti, ki je (bila) zanje ideal, pri čemer ne opazijo, da so, ob priklopljenosti na državi proračun, želji po ohranjanju statusa quo in v svojem načinu delovanja pravzaprav za del problema. Torej kot tisti, ki terjajo ohranjanje odvisnosti, političnega podrejanja, ohranjanja pristranskosti, protiustavnosti, ideološkega enoumja, kot pišejo drugi, ki imajo pred seboj pluralno, konkurenčno družbo. Navsezadnje je takšen njihov poziv, naj vlada opravlja le "tekoče posle". Zakaj le, imamo legalno izvoljeno oblast, ki legitimno vlada s polnimi pooblastili. Velika razlika je tudi v principu; videti sebe kot del rešitve, s spodbujanjem sprememb od spodaj navzgor ali le cepetati na ulici, češ vlada je »bad guy« in pozivi k revoluciji oz. povrnitvi stanja, kjer »naši« svoj monopol pridobijo nazaj, za celotno družbo in državo (jim) je pa vseeno. Vse skupaj bi tako ob željah po pravni, demokratični, pošteni državi enakopravnih morali razumeti kot poziv slehernemu državljanu, ki mu je za državo mar, naj sam ustvarja aktivno civilno družbo, svobodno gospodarstvo, zrelo politiko … oz. v stilu poziva nekdanjega ameriškega predsednika Kennedya: »Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti«.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Od strankokracije in oligarhije k demokraciji (iz fevdalizma v demokratični kapitalizem)
  • 05. 12. 2025
Ustavno sodišče ne sme biti bojno polje
  • 16. 02. 2026
Svobodna demokratična družba ne dopušča elementov totalitarizma
  • 12. 02. 2026