Slovenci, priseljenci in čefurji

Tino Mamić
Slovenci smo eden od najbolj strpnih narodov na planetu. To dokazujejo že priimki, saj so bomo težko našli narod pod soncem, ki ima toliko »migrantskih« priimkov: Novak, Horvat, Hrovat, Turk, Bizjak... Skrajne nacionalistične stranke sploh nimamo, le ena se kiti s tem nazivom, čeprav je v resnici vedno igrala vlogo satelita rdečih vlad. Mnogi slovenski državljani se vse življenje ne navadijo slovenščine, pa kljub temu nimajo praktično nobenih težav. Še več, država je začela zaposlovati učitelje in uradnike zaradi znanja albanščine, čeprav gre za učitelje angleščine ali slovenščine.


Posnetek komentarja Tina Mamića je na voljo na koncu prispevka.




Slovenija je ena redkih držav na svetu, kjer si lahko priseljenci in njih potomci ohranijo priimek v izvorni obliki, tudi s črkami, ki jih slovenščina sploh ne pozna. Kaj bi dali Slovenci v tujini, da bi si lahko ohranili izvirni priimek!

Dobrota je sirota


V taki državi, kjer tujcu daš včasih še več kot svojemu, lahko pride do absurda. Kot primorski priseljenec v Slovensko Istro, sem tako že slišal, da sem furešt. Tujec v narečju. A to od človeka, katerega starši so priseljenci iz Hrvaške ...

Še bolj absurden pa je bil incident, ko je raper, ki še slovensko brez močnega naglasa ne zna govoriti, najprej verbalno, potem pa še fizično, napadel televizijskega snemalca. Iztrgal mu je kamero iz rok in morala je posredovati policija. Šok, ki ga je mladi snemalec doživel ob tem napadu, je bil velik. »Če ne bo nikoli več prijel kamere v roko in opustil ta poklic, me ne bo čudilo,« mi je nedavno rekel kolega, ki snemalca dobro pozna.



Slovenski levičarji, ki govorijo, da en tvit politika pomeni tako grožnjo novinarstvu in medijski svobodi in o tem obvestijo svetovno javnost, so napad na snemalca ignorirali. Ali celo krivno zvrnili nanj, ker pač snema za televizijo, ki ni prave politične barve. Si predstavljate, da bi kdo posiljeni deklici rekel, da si je sama kriva, ker je pač nosila mini krilo? Kje sta sočutnost in solidarnost, ki jih imajo levičarski politiki in novinarji polna usta?

Absurden je tudi beg policijskega avta iz ljubljanskih Fužin, ko je med policijsko uro mularija na ulici kurila ogenj. Tudi o tem kroži posnetek po družabnih omrežjih. Ki se mu ljudje ne smejejo. Gre namreč za veliko sramoto policije, Slovenije in Slovencev.

»Ljubljana je naša, bre«


Ali posnetek, ko se demonstrant pred kordonom policistov sredi glavnega mesta dere: »Ljubljana, to je naše mesto, bre! Pojdite nazaj v vaše vasi. Pi... vam materinu!« Ljubljančan s srbskim naglasom pošilja policiste domov zato, ker niso doma iz Ljubljane, ampak iz drugih slovenskih krajev. Si predstavljate, kaj bi srbski policisti v Beogradu naredili, če bi jih demonstrant z albanskim naglasom zmerjal in pošiljal nazaj v svoje vasi? Si predstavljate, kaj bi naredili britanski policisti, če bi jih demonstrant s pakistanskim naglasom iz Londona poslal v njihove rodne vasi?



Z Ljubljančanom, ki ima srbski naglas, načeloma ni nič narobe. Pa saj ima tak naglas še sam župan, ki premočno zmaguje na vseh ljubljanskih volitvah. Narobe je nekaj drugega.

Narobe je, da postaja Slovenec nezaželjen v svoji lastni domovini. Že med drugo svetovno vojno in po njej so mnogi Slovenci morali od doma, ker so jim njihovi sobratje zaslepljeni od rdeče ideologije, stregli po življenju. Danes smo šli še dlje. Danes Slovence iz Slovenije izganjajo  - tujci. Priseljenci. Samo zato, ker niso enakega političnega mišljenja. Ali ni to noro?

Narobe je, da postaja Slovenec nezaželjen v svoji lastni domovini.
Z Ljubljančanom, ki ima srbski naglas, načeloma ni nič narobe. Narobe je, da postaja Slovenec nezaželjen v svoji lastni domovini

Tu živimo Slovenci


V povojnih mesecih, ko se je še razpravljalo o slovenski zahodni meji, je na marsikateri primorski hiši vzniknil napis Tu živimo Slovenci. Danes, ko ljudje še zastav ne izobešajo več, bi tak napis marsikateri novinar označil za izraz šovinizma in nacionalizma. Danes bi tudi Trubarjeve besede »ljubi Slovenci« nekateri označili za soražni govor.

Zato je vse manj Slovencev, ki bi si upalo napisati neposredno: Slovenci smo tu doma in tujci nam ne bodo spreminjali življenja, če mi tega ne bomo hoteli.

Sam to lahko rečem, ker sem sin priseljenca in iz prve roke vem, kaj pomeni biti priseljenec. Iz lastne izkušnje tudi vem, kaj je biti izbrisan. Rad imam priseljence, saj ti bogatijo našo kulturo. Želim si, da bi ohranjali svojo kulturo in svojo materinščino, saj je to bogastvo. Želim jim, da bi bili ponosni na svoje korenine. Želim si, da bi v šolah otrokom priseljencev, ki zaradi nezanja jezika komajda zdelujejo, v spričevalo dodali oceno iz njihove materinščine kot odlične ocene enega tujega jezika. Kot pravi Zorko Simčič, je ohranjanje korenin priseljencev pomembno in dobro za celotno družbo. Kdor pri petih letih pozabi na materinščino, bo pri 30 lahko izdal svojo novo domovino, je Simčiču nekoč dejal neki oficir.

Sam sem ponosen na svoje tako hrvaške kot slovenske korenine. Na moč sem ponosen, da živim v državi, kjer lahko pišem svoj priimek v izvirni obliki, z neslovensko črko. Ljudi ne ločujem na verne in neverne. Ali na rdeče in črne. Ali Slovence in Neslovence. Ljudje se razlikujejo po srčni kulturi.

Tega si ne smemo dovoliti


Isto velja za "čefursko" kulturo, "čefurski" način obnašanja. Kaj to pomeni, sicer ni treba nikomur posebej razlagati, pa čeprav ni uradno o tem nič zapisanega. Slovenski slovar knjižnega jezika izraz čefur opredeli samo kot slabšalno oznako za priseljenca. A to ni bistvo. Čefur pomeni nekaj drugega. To je žvižganje odraslih moških na gradbišču, če gre mimo petošolka. To je ignoriranje in zaničevanje slovenščine in Slovenije. Zaničevanje naših navad. Smešenje naših simbolov.

Vsi vemo, čefur ni vsak priseljenec. Čefurji med priseljenci predstavljajo manjšino. Čefurje najdemo tudi med čistokrvnimi Slovenci.

Za razliko od srbskega Ljubljančana, ki je vpil na policiste, nas se poberejo iz Ljubljane, sam njemu ne bi rekel, naj se vrne v svojo rodno vas. Bi mu pa zabrusil, naj se pobere domov, v tisto svoje ljubljansko stanovanje, in naj utihne.

Toliko bi že morali dati nase, da si takih žalitev ne bomo več dovolili. Mi, Slovenci, mi slovenski državljani.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Rodnost v Evropski uniji na zgodovinsko nizki ravni
  • 10. 03. 2026
Kosovski otroci v kranjskih osnovnih šolah
  • 22. 02. 2026
j7p1n_prometni-zamasek-zastoj.jpg
Priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije po bližnjici do slovenske vozniške
  • 26. 11. 2025