Slovenija v Fritzlovi kleti
Človeku se kar milo stori, ko v kontekstu evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov razmišlja, kje je obtičala naša draga Slovenija in vsi mi z njo. Zgodovina je že zdavnaj vse postavila na svoje mesto, Evropejcem je vse jasno, vsa totalitarna železna vrata so na stežaj odprta. Mi pa kot zakrneli vseživljenjski ujetniki še naprej vdano čemimo v zatohli kleti brez dnevne svetlobe in ugibamo, ali se čas vrti naprej ali nazaj.
Kakorkoli je že to nepojmljivo – uničevalni revolucionarni duh ima leta 2025 še vedno vso moč nad nami. Da pretiravam? Samo poglejmo, kakšne 'patrone' si Slovenci izberemo na svobodnih volitvah.
Zloglasni Josef Fritzl je po razkritju skoraj četrt stoletja trajajočih zlorab hčerke in njunih otrok pristal v doživljenjskem psihiatričnem zaporu. Baje je od svojih oboževalk prejel okrog dvesto ljubezenski pisem. A v primerjavi z nami to ni nič.
Pri nas je cel narod še vedno kot uročen od zatiralskih boljševističnih oblastnikov. Plenilski rod skupaj s potomstvom kljub slovenski osamosvojitvi in načelni demokraciji neovirano nadaljuje s svojim razdiralnim početjem. Vsi kazalci našega družbenega razvoja – politični, ekonomski, socialni, pravosodni, demografski, zdravstveni, izobraževalni – strmo letijo navzdol, a v veliki večini nas to ne vznemirja.
Plenilski rod skupaj s potomstvom kljub slovenski osamosvojitvi in načelni demokraciji neovirano nadaljuje s svojim razdiralnim početjem.
Po eni strani je seveda razumljivo, da ljudje pač nimamo ne časa in ne volje za poglabljanje v naša večna in do neznosnosti preobremenjena vprašanja o partizanih in domobrancih. Še posebej se radi izognemo problematiziranju, če se pokaže, da so naše predstave potrebne radikalne preureditve. Raje se kot pijanec plota držimo svojih ustaljenih stališč in poskrbimo za nek svoj zasilen mir. Če nas kje kaj kljuva, pa se hitro razbremenimo z zmerjanjem drugače mislečih po spletnih forumih. Težko je zdržati, če nas kaj boli. Primo Levi je zapisal: »Kdor je bil ranjen, pogosto potlači spomin, da ga ne bi še bolj bolelo. Kdor je ranil, pa odrine spomin v nezavedno, da bi se ga znebil in tako ubežal svojemu občutku krivde.«
Te dni je zakrožil po spletu grozljiv podatek, da so pri nas med vojno in tik po njej umorili 2314 žensk in 617 mladoletnih oseb in otrok. Avtor tega podatka je dr. Milko Mikola. Kdo je moril ženske in otroke? Partizani ali domobranci? Partizani so si, shematično rečeno, prizadevali za osvoboditev domovine izpod okupatorjev. Zakaj bi ob tem častivrednem cilju morili ženske in otroke?! Enako lahko sklepamo ob domobrancih, ki so predvsem branili dom, torej v prvi vrsti ženske in otroke. Poleg prvih in drugih pa so bili še tretji – tisti, ki so bili z vso silo naravnani na nasilni prevzem oblasti, na totalni prevrat vseh vrednot, na načrtno vzpostavljanje vladavine terorja in na vsesplošno zaničevanje človeka. To so bili komunisti, ki so sistematično morili tudi ženske in otroke.
Slepilni manevri boljševističnih ideologov in vsa njihova medijska in izobraževalna mašinerija nas držijo v polju napihnjenih obtožb o domobranski kolaboraciji. Tako ne pridemo do jedra vsega zla, do zločeste revolucije in do vsaj načelnega razlikovanja med partizani, ki so se borili za svobodo in komunisti, ki so se borili za oblast.
Dovolj bi si bilo morda odgovoriti že na nekaj preprostih vprašanj. Npr., ali je slovenski narod leta 1941 hrepenel po revoluciji? Ali je vendarle hrepenel po svobodi? Ali je bil za komuniste osvobodilni boj prvotnega pomena? Ali je bila zanje vendarle prvotnega pomena revolucija? Ali so rdeča zvezda, srp in kladivo simboli osvobodilnega boja? Ali so to vendarle simboli revolucije? Ali je za dosego domnevno visokih ciljev dovoljeno nasilje? Ali nam vendarle na tisoče žrtev medvojnih in povojnih pobojev, zatiranje svobode, uničevanje inteligence, kmetov, vere in kulture, politični zapori, prisilna kolektivizacija, propadanje gospodarstva in vsesplošno izgubljanje koraka z razvitim svetom govorijo o katastrofalni zločinski zaroti proti človeštvu, ki je celo obljubljala raj na zemlji?
Zgodovine se moramo resnicoljubno spominjati zaradi spoštovanja do žrtev in zaradi nikoli več!
31 komentarjev
Johan
Čisto na kratko. Narod je hrepenel po svobodi. Nič po revoluciji, le po družbenih spremembah in pravičnejšemu družbenem u stroju. Oba cilja sta bila udejanjena. Predvsem pa je nova družba z oblasti odstranila črne eminence, ki so dotlej bdele nad ljudmi in posegal v vse pore odločanja. Na tem, temeljne razkol družbe je potekalo tudi opredeljevanje, ki je spremljalo okupacijo. Presoja je prepuščena zdravemu razumu in življenjskim interesom malega človeka, ki je bil ideološko naplahtan v ravnanja, ki naj bi bila po naravi stvari, ravnanja proti svojim življenjskim intaresim. Popolna diskreditacija ohranjevanja nekdanjih priviligifancev pa predstavlja idejno in oboroženo sodelovanje z okupatorji.
Gornji članek pa, ne da bi govoril. Navaja sicer dve struji. Zvito in manipulativno pa tehtanju doda "zločinski komunizem", tako, da v podtonu kolaboracijo znova privede na pravo stran zgodovine. Zavržno, prav tako, kakor med vojna kolaboracija sama.
Mefisto
Pri zločinskem komunizmu v prihodnje izpuščaj narekovaje, Komunizem je bil in bo v praksi ter teoriji ostal zločinska ideologija, za katero se vedno ogreva samo čisti poden vsake družbe, ki ji grozi ta fatalna nesreča. zločinska
Johan
Drugače pa, poklon Lazarju, partizanu, borcu, poveljniku, enemu izmed komandant v 9. korpusa.
Madison
Hahaha, Johan, po katerem avtentičnem bedaku ste povzeli navedbo, češ da je šlo pri zločinskih komunističnih totalitarnih režimih, kakršen je bil tudi povojni jugoslovanski režim, za "udejanjen cilj pravičnejšega družbenega ustroja"?!? Dobro vas je napetnajstil tisti, ki vam je ta avtentični nesmisel vtepel v trdo betico!
Johan
Ti, ki si brihten, načitan in razgledan (Mufti namreč) bi lahko vedel, da ideologija sama po sebi ni zločinska. Problem je v njeni operacionalizaciji. Ne le v ideji komunizma. Kakor sem pa desničarskimi betičnikom že večkrat povedal; s pojmom ravnate tako, kakor ustreza nasprotnim ideologijam. Resni družboslovci vedo (vemo), da gre zgolj za desničarske floskule in zadnji religijski mit. Kakor veš pa bo religijskim mitom počasi odklenkalo. Prihodnost bo tehtala med rdečim in črnim. Le črni ste proti barvitosti in tudi mavričnosti.
Mefisto
Johan, če je po tvoje komunistična ideologija čista kot solza, potem so bili pa tvoji komunistični predniki pravi prasci, ker so tako ljudomilo ideologijo v praksi uveljavljali z grozovitimi posmičnimi in skupinskimi zločini.
Johan
Kar naprej omenjaš moje "komunistične prednike. In površno bereš moje odzive. Nobenih zločinov ne zagovarjam. Tudi zločinov tvojih prednikov ne. Glede tega sem načelen, prav tako kakor v obsodbi kolaboracije. Zame je bila ta vir vsega zla, ki se je zgrnilo nad ljudi. Ljudi v tem primeru pojmujemo preprostega Slovenca, malega kmeta, bajtarja, dinarja in proletarca, domoljuba in upornika, ki je bil manjšinsko s prižnice naplahtana, da je nastopil proti lastnim življenjskim interesom. Pika na I je seveda to, da so ga v ta podla dejanja spajdašili z okupatorji. Zaradi neslavne vloge v najhujšem trenutku narodove zgodovine je črno zlo večje od rdečega!
capricornus
Stane Potočar - Lazar, dvometraš.
Madison
Hvala. Zelo pester življenjepis, moram reči. Izučeni mesar, ki ni mogel postati mornariški častnik, ker so mu ugotovili srčno napako. Svojo željo po vojaškem poveljevanju je obilno uresničil med drugo vojno in po njej, ter se na jugokomunistični vojaški lestvici povzpel vse do položaja načelnika generalnega štaba JLA in čina generalnega polkovnika. Res zanimivo in pravzaprav čudno, da se posvoljiteljica in botra opice Urške doslej še nikoli ni javno pohvalila s slavnim prednikom. Morda raje molči zato, ker so določeni vprašljivi deli dedovega življenjepisa zagotovo uradno zamolčani in o njem raje ne govori, da se ji ne bi zareklo in bi izdala zatajevane družinske skrivnosti. Kdo ve, ali ni pesem 'Zdaj zaorji pesem o svobodi', ki je posvojiteljici ugandske opice tako zelo pri srcu, da jo prepeva še dandanašnji, dediščina dedovega prepevanja uspavank?
capricornus
G.a. Madison, sem že napisal kdo je bil, pa se je prispevek z komentarji vred hitro pomaknil v zaglavje.
Madison
Žal ne najdem članka, kjer katerim bi to pisalo. Smem prositi, da ponovno objavite, kdo je bil?
Madison
Sicer pa je to vprašanje dober izziv za raziskovalne novinarje, kajti kri ni voda. Epigenetika je veda, ki ugotavlja, da družinske travme iz preteklosti bremenijo prihodnje rodove s travmatično dediščino, ki se v družinah prenaša iz generacije v generacijo.
Johan
In, kaj in kdo iz preteklosti bremeni tebe in tvoj rod!? Skoraj sem prepričan, da tvoje zavzetosti za rehabilitacijo kolaboracije in "boja proti komunizmu" ne bodo "prenašali iz generacije v generacijo."
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Odličen zapis spoštovanega gospoda Mefista.
Ni kaj dodati. L.r. Janez KK
Mefisto
Spoštovani gospod Janez Kepic - Kern, vi res znate stvari postaviti na svoje mesto, ne pa kak Johan z ostalimi svojimi nicki, ki ga je komunizem tudi razčlovečil.
Andrej Muren
Primerjava Slovenije s kletjo avstrijskega Fritzla se mi zdi odlična. Res današnja Slovenija spominja nanjo. Vendar s pomembno razliko. Fritzl je člane svoje družine držal v kleti proti njihovi volji, pri nas pa naš narod vsaj večinsko kar prostovoljno hoče ostati v tej kleti. Tako bi človek sodil vsaj po rezultatih prenekaterih volitev.
capricornus
Odlično g. Muren, Stockholmski refleks, potomci žrtev s strahospoštovanjem do zločincev.
Mefisto
Mnogim ni jasno, zakaj gnila Jugoslavija, z njo pa tudi Slovenija, dolgo po vojni ni napredovala?
Ker je komunistična ljudska oblast likvidirala večino pokončne humanistične in tehnične inetelige ali jo onemogočila in ker je bila še dolgo po revoluciji zaposlena s tem, koga je še treba ustreliti, izgnati, zapreti ali kako drugače onemogočiti in ker je mislila, da je mogoče narod nasititi le s politično, ekonomsko in drugo vsestransko propagando, v čemer se tudi današnja ljudska oblast kot ponosna ideološka naslednica nekdanjih klavcev ne razlikuje od njih. Gre ji le za oblast za vsako ceno, četudi propade Slovenija in z njo poslednji Slovenec.Amen!
Peter Klepec
Zanimivo je edino, da so celo verjeli, da bo funkcioniralo. Na zacetku je v Rusiji res delovalo, ko so kmete nagnali v tovarne. Proizvod ruskih kmetov je bil tako nizek, da je bil s tovarnami in kolhozi ustvarjen vecji BNP. Ampak je potem zaradi nesvobode in s tem v zvezi pomanjklive inovativnosti povsem zamrl, do bankrota konec 80ih. Yugo maherji so pa kopirali.
Kugy
Avtorica zadene bistvo naše realnosti. Kako je mogoče da pomladna stran naivno ze 30 let sodeluje v prepiru med domobranci in partizani. Zakaj ni postavila ločnico med partizani in komunisti, česar se je levica vedno bala. Desni politiki so preprosto NOB prepustili ponovno komunistom in jim dali teren na katerem so že vsa prejšnja leta obvladovali množice. Zato ni čudni da danes potomci komunistov obvladujejo državo. Desnica ponovno obnavlja napako domobrancev, saj si ne zna dobiti podporo v EU. Očitno internacionala še vedno deluje, kot so angleže prepričali da so četniki na strani okupatorja, domobrance pa spretno potisnili k nemcem, še prej pa likvidirali vse potencialno nevarne prozahodno usmerjene ljudske voditelje. Razumljivo je, da so že medvojne likvidacije in nato poboji ter teror po vojni pustile pečat strahu za vsaj tri generacije, vendar danes je že čas da se to spremeni. Se opozicija sploh tega zaveda, ali pa celo sodeluje.
Andrej Muren
Zelo težko je potegniiti ločnico med partizani in komunisti. Najprej zato, ker je bil visok odstotek partizanov v KP ali vsaj v SKOJ-u. Potem pa zato, ker so v medvojnih in tudi povojnih pobojih vsaj posredno delovali skoraj vsi partizani. Slovenske "divizije" so se tik pred koncem vojne preoblikovale v KNOJ. Ta pa je bil izvršitelj vseh pobojev. Saj ni mogoče misliti, da je kar 100 tisoč ljudi lahko pobila le peščica likvidatorjev. Kdo pa je tolikšne množice zajel, zgnal skupaj, interniral in na koncu zvozil na morišča? Tukaj lahko naredimo analogijo z nemškim početjem. Nacisti so pobili na milijone ljudi, na koncu pa so kot vojne zločince obsodili le nekaj desetin storilcev, pa še ti niso bili vsi obsojeni na smrt. Pri nas smo bili tozadevno pravno še veliko slabši, saj ni bil niti uradno obtožen nihče, čeprav je leta 1990 živela še večina takratnih komunističnih zločincev. nekaj se je poskušalo obtožiti ribičiča, a se je obtožba klavrno končala, saj naše sodišče ni hotelo identificirati majorja Mitjo, ki je bil eden od izvajalcev pobojev. Kot da smo med vojno imeli vsaj 100 majorjev Mitij.
Igor Ferluga
Verjamem, da je izven boja, kar je vojni zločin po mednarodnem pravu, bilo v pobijanju udelezeno veliko partizanov. Dvomim pa, da večina njih. Problem v ozadju ni samo zločinska ideologija, problem je tudi starost ljudi, saj je z mladimi veliko lazje manipulirati, jih spravljati v kolektivne zaslepljenosti, ki povozijo vsa naravna moralna načela in skrupule o tem, česa zrela oseba pač ne počne sočloveku. Pri psihopatih, ki jih je v vsaki populaciji nekaj procentov pa sploh vemo, da teh skrupul nikoli ni. In ti so pogosto voditelji.
Johan
Kugy, spektakularno. Takšne miselne kapacitete bi bilo nujno kooptirali med ideologe desnice. Kapo dol! Čudi me, da v tej smeri ni vrtala že znana zverina, ki je bila kar nekaj časa vrhovni ideologi in desna roka samega tvorca sloven novodobne, moderne desnice.
capricornus
Svetal vzgled vam je lahko podžupan Nove gorice, ki je demonstrativno zapustil prvo vrsto povabljenih, ko je aktualni minister v zsvojem govoru začel opletati z nob in vlekel razloge za samostojno Slovenijo v njenih "plemenitih" dejanjih.
On je dvignil letvico kritične mase, ne z filozofijo!!!
stanko
To je to capricornus, o čemur sem pisal!
capricornus
G. Stanko pa mi povejte kako se pride do kritične mase, ali ne z pogumom in dejstvi, ali pač z repom med nogami!?
stanko
Do kritične mase pripelje edinole padec standarda!
capricornus
Ga. Bidrova s podatki na plan ne opletati z idejnimi in krvnimi potomci morilcev načelno z imeni in priimki na plan še posebej s tistimi, ki so obsedeni z hudim duhom grehov svojih prednikov, molitev in post sicer delata z neizmerno močjo a tudi določni podatki bodo opravili svoje, pa začnimo s predsednico parlamenta, če veste čigava vnukinja je in kaj je njen ded počel v krvavi revoluciji, zanimivo da se imenovana vnukinja ne pohvali s svojim "slavnim "prednikom,
Nadalje pa ko izvemo za prvo "damo"
parlamenta RS.
Madison
Odlično, capricornus, škoda le, ker niste kar vi napisali imena deda prve posvojiteljice opic v državi, če ga poznate, seveda. Nek komentator na Domovini je kmalu po nastopu golobistov na oblast zapisal, da je bil ded prve opičje botre v državi, v proslulem režimu nek "narodni heroj", vendar mi je konkretno ime ušlo iz spomina (zato pametni pišejo in ta podatek bi bilo tedaj pametno zapisati!), zato ga ne morem poobjaviti - morda bo pa tisti komentator znova interveniral? O "narodnih herojih" dandanašnji tudi že vemo, da so se številni med njimi odlikovali predvsem po medvojnem in povojnem zločinstvu nad sonarodnjaki, precej bolj kot v boju proti okupatorjem!
Mefisto
Nasploh se je zelo razpaslo herojstvo med komunisti. Ker so imeli lepo navado, da so kakega svojega zaradi tekmovalnosti spravili pod zemljo, potem ga pa razglasili za narodnega heroja in zabrisali sledi za seboj.
stanko
Mora pač priti do kritične mase. Šele takrat so možne spremembe, prej ne. to so pač dejstva, vse ostalo je filozofija!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.