Slovenija v vrhu EU po številu izdanih dovoljenj za prebivanje otrok izza meja EU

Lansko leto je bilo v Evropski uniji za 211.000 otrok, mlajših od 15 let, ki niso državljani EU, izdano prvo dovoljenje za prebivanje v EU iz družinskih razlogov, kot je združevanje in ustanovitev družine.

Statistično gre za 386 otrok na 100.000 otrok v EU, kažejo podatki Eurostata. Slovenija je znotraj EU takoj za Švedsko na drugem mestu po številu izdanih tovrstnih dovoljenj. Pri nas jih je bilo lani izdanih 1.109 na 100.000 otrok, mlajših od 15 let.

Sloveniji sledita Luksemburg in Portugalska, najmanj tovrstnih dovoljenj pa so lani na 100.000 otrok izdali na Irskem, in sicer 17. Analizirali smo slovenske številke.


Med otroci, ki jim je bilo znotraj EU izdano dovoljenje za prebivanje, je bilo največ, tretjina, državljanov azijskih držav, sledili so državljani afriških držav (27 %), Evropejci iz nečlanic EU (24 %), državljani Srednje in Južne Amerike (10 %) in državljani Severne Amerike (2 %). Skupno je največ otrok prihajalo iz Maroka (13 %), Sirije (6 %) in Indije (5 %).

https://twitter.com/EU_Eurostat/status/1465680137148641285

Slovenija je tudi kumulativno izdala občutno več dovoljenj za prebivanje otrok, mlajših od 15 let, kot Avstrija, Madžarska ali Hrvaška.

Največ priseljenih z Balkana

Glede na podatke o priseljevanju v Slovenijo, ki kažejo, da se največ ljudi k nam priseli z Balkana in podatkih o rodnosti priseljenskih mater, največ otrok v Slovenijo pride z Balkana, natančneje iz držav nekdanje SFR Jugoslavije.

Število izdanih dovoljenj za stalno in začasno prebivanje v Sloveniji se povečuje. Zadnji podatki Ministrstva za notranje zadeve, objavljeni do avgusta letos kažejo, da je bilo avgusta letos v Sloveniji nekaj manj kot 96.000 državljanov Bosne in Hercegovine s stalnim ali začasnim dovoljenjem za prebivanje, ki med priseljenci prevladujejo. To je je preko 5.500 več kot avgusta lani, skoraj 8900 več kot avgusta predlani ter preko 21.100 več kot leta 2018. Po deležu priseljevanja prebivalcem BiH sledijo priseljenci iz Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Hrvaške.



Čeprav je delež tujih prebivalcev Slovenije nekaj nad osem odstotkov, pa se je tujim materam oz. družinam rodilo kar 13 odstotkov vseh otrok, rojenih v Sloveniji. Skupna številka v letu 2020 kljub temu znaša le 18.767 rojstev in je najnižja po letu 2005. Priseljene matere so lani v Sloveniji rodile 2.462 otrok, kar je 13 % vseh rojenih otrok v letu 2020 v Sloveniji.

K blaženju razlike so največ »prispevale« državljanke (in državljani) Bosne in Hercegovine, ki so pri nas rodile 1.083 otrok, takoj za njimi pa so državljanke Kosova z 443 novorojenčki z rojstnim listom naše države.

Čeprav število prebivalcev Slovenije narašča in že presega 2,1 milijona, je Slovencev, še posebej v domovini, vse manj, kažejo statistike in trendi. Naravni prirast (razlika med rojenimi in umrlimi) v Sloveniji je bil tako lani najnižji po letu 1945, praznino pa, kot smo pokazali zgoraj, polnijo predvsem priseljenci z juga.

Slovenija sicer podatkov o narodni pripadnosti prebivalstva zadnjih dvajset let ne zbira sistematično, pa čeprav bi jih morala, je za Domovino opozoril profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič. Po njegovih besedah zbiranje podatkov o položaju družbenih skupin »ni samo zaželeno, temveč nujno, saj je mogoče le na njihovi podlagi oblikovati učinkovite javne politike na področju enakega obravnavanja«.

Brez ustrezne politike, ki bi naslavljala integracijo vse večjega deleža tujih državljanov v Sloveniji, se bo namreč Slovenija korenito spremenila.