Slovenski mučenec Alojz Murgelj (1923–1942): Simbol pristne vere kot povoda za brutalen umor

Alojz Murgelj. Vir: Družina (10), marec 2020
POSLUŠAJ ČLANEK

Prvi novembrski petek bo tudi tokrat namenjen spominu na slovenske mučence, svetniške kandidate, ki so bili žrtve revolucionarnega nasilja. Tokrat bodo v frančiškanski cerkvi na Tromostovju v Ljubljani ob 19.00 v okviru projekta Vseposvojitev darovali mašo za Alojza Murglja. Leta 1942 so tedaj 19-letnega mladeniča po brutalnem mučenju umorili na gradu Hmeljnik, skupaj z njegovim bratom ter župnikom in njegovim pomočnikom.

Somaševanje na dvajseti od tridesetih svetih maš za žrtve komunističnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo, bo vodil župnik iz župnije Mirna Peč Blaž Franko. Prav v tem kraju je namreč Alojz Murgelj prestal mučeniško smrt. Svetniškega kandidata bo v verzih predstavil Gregor Čušin. Sveta maša bo v petek, 7. novembra, v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Ljubljani na Tromostovju. Začela se bo ob 19.00

Komunisti agitirali za Tretji rajh

Alojz Murgelj se je rodil leta 1923 v globoko verno družino sedmih otrok. Starša Jože in Marija sta otroke vzgajala v poštenju, molitvi in rednem verskem udejstvovanju. Sinovi so se tudi v tem pogledu zelo zgledovali po očetu in so radi pomagali domačemu župniku. To je bil Janko Komljanec, ki je slovel kot izjemno razgledan duhovnik in organizator. V župniji je spodbujal razvoj fantovskih in dekliških katoliških društev, posebej Katoliške akcije. V njej so sodelovali tudi bratje Murgelj.

Aprila 1941 je Ljubljansko pokrajino in s tem tudi župnijo Prečna okupirala italijanska fašistična vojska. Ker so kraji okoli Novega mesta ležali tik ob načrtovani novi meji med nacistično Nemčijo in Mussolinijevo Italijo, so mnogi, tudi komunisti pod vplivom pakta Molotov-Ribbentrop, močno agitirali za vključitev v Tretji rajh.

A Komljanec je tedaj preroško napovedoval, da bo potem, ko bo prvi propadel fašizem, poražen tudi nemški nacizem, da se bo nato v svetovnem merilu razrasel komunizem, ki pa se bo na vrhuncu svoje moči zrušil, ker nima ne duhovne ne materialne podlage. Do takrat pa da je še daleč in da bo le redko kdo od njih to dočakal.

Ugrabljen med delom v vinogradu

Komljancu so iz OF v začetku maja 1942 poslali prvo grozilno pismo, ki je praktično pomenilo smrtno obsodbo zanj ter za cerkvenega organista Ivana Riglerja, učiteljico Milko Borse ter brata Antona in Alojza Murglja. Župnik se na pismo ni oziral, pač pa je nadaljeval z delom v župniji. A 15. junija 1942 je župnišče obkolila skupina oboroženih partizanov, nato ugrabila Komljanca in župnijskega delavca Alojza Pašiča.

Brata Anton in Alojz Murgelj, ki so ju partizani umorili skupaj 15. junija 1942. Vir: arhiv Ivo Žajdela

Istega dne so partizani med delom v domačem vinogradu na Trški gori ugrabili tudi Alojza in Martina Murglja. Alojza so odpeljali, tedaj 17-letni Martin pa je ušel in stekel proti domu, da bi posvaril svoja brata. Ker ga je na poti zadržal vaščan Skubic, so ga partizani prehiteli. Ko je prišel domov, so že s pretepenim Alojzom že vdrli v domačijo. Anton je skušal pobegniti, a si je pri skoku skozi okno zlomil nogo.

Brutalno mučenje in smrt

Partizani so pograbili še Antona, nato pa brata skupaj z župnikom Komljancem in njegovim pomočnikom Pašičem odvedli do gradu Hmeljnik. Pred smrtjo so jih tam brutalno mučili, med drugim so jih s puškinimi kopiti udarjali po glavi, jim rezali ustnice in nosove ter lomili kosti. Komljanca so nato prisilili, da je za vse štiri izkopal skupen grob. Duhovnik jim je podelil še spovedno odvezo, najpozneje 17. junija pa so partizani vse štiri umorili.

Žrtve so pod zaščito vaških stražarjev izkopali 3. aprila 1943. Za Alojza, ki je tedaj štel vsega 19 let, so ugotovili, da je imel desno ramo, levo spodnjo čeljust in ličnico popolnoma razbito. Med mučenjem so mu partizani odrezali zgornjo ustnico in nos. Koža je na hrbtu razpadala hitreje, verjetno zaradi podplutb, ki so nastale kot posledica močnih udarcev. Smrtne so bile poškodbe na glavi. Dan pozneje, 4. aprila, se je pogreba pomorjenih udeležilo preko 2000 župljanov Prečne.

Med svetniškimi kandidati v okviru pobude Vseposvojitev sta poleg Alojza tudi župnik Komljanec in Alojzov brat Anton. Za beatifikacijo prvega je sveta maša potekala novembra lani, za drugega, torej Antona, pa je potekala oktobra letos.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike