Slovenski scenarij za Hrvaško

Čeprav v politiki velja, da je v njej višji delež egocentrikov kot v običajni populaciji, pa se vendarle zelo redko zgodi kaj takega kot je bil padec hrvaške vlade.  Do zadnjega se je zdelo neverjetno, da bo šef največje hrvaške stranke HDZ Tomislav Karamarko  v maščevanju zaradi svojega padca uspel v prepad potegniti še vso hrvaško državo.

Neverjetna naivnost v HDZ

Za tako zrelo in resno stranko kot je HDZ je to fiasko, katerega ceno bodo plačevali še leta. Da so verjeli v Karamarkove zgodbice o novi večini je znak, da je v vrhu stranke nekaj hudo narobe.

Take naivnosti, ko so praktično vsi analitiki napovedovali, da bo rušenje vlade prineslo nove volitve, od HDZ res ni bilo pričakovati. Naivnosti, da niso spregledali sindroma propadlega egocentrika, ki v obupu nad svojim porazom skuša uničiti vse svoje prijatelje.

Tako se je obnašal Adolf Hilter, ki je spomladi 1945 kljub bližajočemu porazu zahteval od Nemcev totalno vojno, sam pa za orožje še prijel ni. Razen, ko je s pomočjo pištole »pobegnil« od realnosti.

Karamarko ni blefiral ali hazardiral, ampak lagal. Vodja levičarske opozicije Zoran Milanović mu bo do smrti hvaležen.

Ko je človek več kot stranka

Karamarko je eden najmanj priljubljenih politikov v državi, a mu je uspelo celotno levico in tri četrtine desnice obrniti proti premierju, ki je bil drugi najbolj priljubljeni politik v državi.

Zavedajoč se, da to prinaša volitve, ki pomenijo za desno sredino skoraj gotovo poraz, je svojim tovarišem lagal, da ima dogovorjeno parlamentarno večino za novo vlado.  Karamarko ni blefiral ali hazardiral, ampak lagal. Vodja levičarske opozicije Zoran Milanović mu bo do smrti hvaležen.

Seveda ne moremo ne pomisliti na Slovenijo, kjer se je zgodilo nekaj podobnega. Druga Janševa vlada je padla, čeprav bi jo lahko ohranili. A v tem primeru bi moral vajeti prevzeti kdo drug iz SDS, na kar pa ne le Janša, ampak tudi večina vodstva SDS, niti pomislila ni. Danes vemo, da je ta poteza SDS ošibila za več let.

Padli premier Tihomir Orešković, Kanadski Hrvat, ki se je iz domoljubja vrnil v domovino svojih staršev, po življenju in svetovnem nazoru krščanski demokrat, je za Hrvaško zapravljena priložnost.

Novi časi

Zaradi vseevropskih trendov, ki tradicionalne demokrščanske stranke počasi šibijo, se lahko bojimo, da je HDZ doživela svojo Depalo vas. Takrat (1994) se je v Sloveniji dokončno prelomilo, da se je levica po izgubi oblasti (1990) vrnila na vse ključne položaje v politiki, gospodarstvu, sodstvu in medijih.

Na Hrvaškem so zadnje volitve pokazale, da si del volivcev želi novih, netradicionalnih  strank, kar je ošibilo tako neokomuniste (SDP ima v imenu še vedno ime partija) kot desnosredinsko koalicijo s HDZ na čelu. Daljnoročno se zna ta smer še okrepiti po zgledu Evropskega parlamenta, v katerega ljudje volijo predvsem po željah in ne toliko iz preračunljivosti.

Padli premier Tihomir Orešković, Kanadski Hrvat, ki se je iz domoljubja vrnil v domovino svojih staršev, po življenju in svetovnem nazoru krščanski demokrat, je za Hrvaško zapravljena priložnost. Z njim, izjemnim menedžerjem in tehnokratom, ki je bil jamstvo za reforme in omejitev birokracije, bi Hrvaška v nekaj pičlih letih v razvoju prehitela Slovenijo.

Prelomnica 16-6-16

S potopom Oreškovića se je HDZ odrekla sredinskim volivcem, ki bodo sedaj večinoma ostali doma ali volili druge stranke. Vprašanje je, ali bo HDZ sploh še kdaj dobila tako visok delež glasov kot na zadnjih volitvah.

Enim se že, vsem pa se bo kmalu še kako kolcalo po časih pred četrtkom, 16-6-16.