Slovensko gospodarstvo ni več konkurenčno, nujna je izpeljava strukturnih reform

Na Razvojni konferenci Državnega sveta je bilo mnogo zanimivih govorcev, med njimi tudi izkušen podjetnik v domačem in mednarodnem okolju, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. Uvodoma je povedal, da v Državnem svetu svojo vlogo jemljejo zelo resno, zato redno spremljajo situacijo v družbi in se trudijo prispevati k izboljšanju našega vsakdana. Napovedal je tudi, da bodo vse oblikovane zaključke konference obravnavali na eni od prihodnjih sej Državnega sveta in jih po potrditvi poslali odločevalcem.

Marko Lotrič je v svojem nastopu govoril o razmerah v gospodarstvu in o tem, kam nas peljejo reforme. “Ekonomska varnost je poleg teritorialne varnosti, prehranske in energetske samooskrbe, eden od temeljev suverenosti države,” je poudaril in pojasnil, da je gospodarstvo garant za delovanje družbenih sistemov in podsistemov, da bomo lahko imeli dostojne pokojnine, močno javno zdravstvo in javno šolstvo. Izpostavil je, da je slovensko gospodarstvo po indeksu za ostalimi okoliškimi državami zaostalo, ni več konkurenčno. Priča smo upadu industrijske proizvodnje, naročil, obsega trgovine. V letošnjem medletnem obdobju beležimo še enkrat večji upad kot območje EU - upad pa se potem odraža na različnih kazalnikih.

Prenašanje poslovanja in prezaposlovanje v druge države je postalo še skorajda praksa, v Sloveniji se nam to žal dogaja že kar pogosto. Pritiski na kmetijski sektor za doseganje podnebnih ciljev dušijo tudi kmetijstvo, ne samo gospodarstvo. “Kar pa je ključno, je odliv visokokvalificirane delovne sile oziroma mladih talentov,” je Lotrič opozoril, da je Slovenija nekonkurenčna tudi na področju zagonskih podjetij, prav tako pa ni primerno urejeno nagrajevanje preko notranjega lastništva. Mednarodni investitorji se težje odločajo za investicije v Sloveniji.

Kaj kažejo mednarodni ekonomski kazalniki?

Slovensko gospodarstvo po indeksu 2024 velja za zmerno svobodno državo – razlogi za to so premajhno spodbujanje podjetništva, visoki davki, nezadosten poudarek na inovacijah. Z rezultatom 65,9 se naša država uvršča na 44. mesto na svetu – lani smo bili na 37. mestu, kar pomeni, da smo padli za sedem mest. Prav tako smo sedem mest za sosednjo Hrvaško. “S tem rezultatom se ne moremo ravno pohvaliti,” je bil kritičen Lotrič, ki je spomnil, da je najvišji indeks svobode Slovenija dosegla v letu 2022. V primerjavi z drugimi državami indeks v Sloveniji pada najbolj strmo. Na lestvici svetovne konkurenčnosti (švicarski inštitut IMD), smo skupno zdrsnili za 4 mesta, tako da smo na 46. mestu od 67 držav. Glavni razlog za to je vladna in poslovna neučinkovitost. Glede na gospodarsko uspešnost smo 37. – v tem segmentu indeks izboljšujeta predvsem mednarodna trgovina (smo 8. med 67 državami) in domače gospodarstvo. V razdelku poslovne učinkovitosti smo na 57. mestu, najboljše nam kaže pri produktivnosti in učinkovitosti, rezultati pa so izredno slabi na področjih upravljanja, trga dela in najslabši na področju odnosa in vrednot. Pri infrastrukturi se umeščamo na 37. mesto, tukaj nas dvigujeta izobraževanje in znanost, najslabši rezultat pa je pri splošni infrastrukturi. “Poudarjam, da ni to kritika, ampak gre za poročilo Inštituta za konkurenčnost, nastavili so nam ogledalo,” je med drugim še poudaril predsednik Državnega sveta.

Razlogi za slabo stanje v gospodarstvu

Če najprej izpostavimo spremembe zakonodaje, so med razlogi trenutnega stanja v gospodarstvu razveljavitev davčnih olajšav pri dohodnini, dodatne obveznosti iz naslova Zakona o delovnih razmerjih, preoblikovanje prostovoljnih zdravstvenih prispevkov v obvezne, višji stroški dela v primeru čezmejnega opravljanja storitev, uvedba novih dajatev za kritje stroškov dolgotrajne oskrbe, podaljšanje kritja bolniške odsotnosti v breme delodajalca, dodatne obveznosti za zaposlene in delodajalce glede evidentiranja delovnega časa, uvedba administrativnih bremen za spremljanje in poročanje cen ter povečanje davka na dobiček pravnih oseb.

“Vidimo, da je davčni sistem nepredvidljiv, nestabilen in je nesprejemljiv za načrtovanje v prihodnost,” je Lotrič še opozoril na visoko davčno obremenitev dela. Slovenija je pri obremenitvah plač, kar se tiče EU, v samem vrhu, na lestvici OECD je glede na obremenitev povprečne plače na 7. mestu. “Z višjimi plačami stroški dela eksponentno naraščajo, zlasti pri visoko kvalificiranih delavcih – to odvrača tako domače kot tuje talente,” je ponovil Lotrič in opozoril, da smo se, če bi upoštevali le prispevke, ki jih plačujejo zaposleni, v letu 2023 v segmentu samski zaposleni brez otrok zavihteli na sam vrh – sklepamo lahko, da gre tukaj predvsem za mlajše, perspektivne kadre.

“Trg dela je tog, z velikimi omejitvami pri zaposlovanju in odpuščanju delavcev ter ne sledi sodobnim oblikam dela in ne nudi varnosti zaposlenim,” je Lotrič nadaljeval z razlogi za trenutno nezavidljivo stanje. “Tako podjetja kot zaposleni in vsi posamezniki bi bili veliko bolj na varnem, če bi uvedli trajni mehanizem čakanja na domu,” je Lotrič poudaril, kako pomembno je, da obdržimo talente, tudi kadar je prisotno pomanjkanje naročil. Potem je tu še pomankanje kadrov, nizka dodana vrednost na zaposlenega in seveda regulativne ovire. “Zapleteni birokratski postopki otežujejo poslovanje zlasti za mala in srednja podjetja. Nepregledna zakonodaja in dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj - tudi gradbenih - zavirajo podjetniško dejavnost. Na gradbeno dovoljenje se v Sloveniji v povprečju čaka 8 mesecev,” je izpostavil podjetnik.

“Ničelna toleranca do korupcije in še podlaga v individualni odgovornosti bi bila pot, po kateri bi lahko zagotovili močan proračun, nižje davke in boljši servis za državljane.”

Nenazadnje pa je tu še korupcija in pomanjkanje transparentnosti v javnih institucijah ter vladnih procesih, kar ustvarja negotovost in zmanjšuje zaupanje v pravno državo, to pa negativno vpliva tudi na poslovno okolje. “V Sloveniji je strošek korupcije ocenjen na 3,5 milijarde evrov letno, strošek birokracije pa na 3 milijarde evrov,” je navedel Lotrič, ki je iz medletne slike prihodkov in odhodkov iz proračuna Republike Slovenije razbral, da prihodke zagotavlja gospodarstvo. “Če ga bomo še naprej stiskali, se bo to slabo končalo,” je opozoril in dodal, da bo zagotovo treba kaj narediti tudi na odhodkovni strani.

“Kar pa nas najbolj stiska v gospodarstvu, je naraščajoča javna poraba,” je Lotrič ocenil, da državni proračun za stroške dela, socialno varnost, družinske prejemke, pomoč brezposelnim, pokojnine... itd. črpa sredstva od gospodarstva. Opozoril je, da se bodo predvsem slednjemu, pa tudi zdravstveni blagajni, potrebe po finančni injekciji iz proračuna še povečevale, “ampak nekje bomo morali zajeziti primež, s katerim se sooča gospodarstvo.” Po Lotričevih besedah moramo delati na način, da privabljamo čim več davkoplačevalcev v sistem, ne pa, da jih odganjamo v tujino – po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije državni proračun tako letno izgubi 145 milijonov.  Neučinkovito je tudi črpanje evropskih sredstev: do konca avgusta smo iz evropskega Načrta za okrevanje in odpornost počrpali 531 milijonov evrov, kar je zgolj ena tretjina. “In še ena stvar je tu pomembna, da moramo črpanje zaključiti do konca leta 2026 – ne s prijavo, ampak že s poročili o opravljenih projektih,” je opozoril Lotrič in nadaljeval, da iz evropskih kohezijskih skladov nismo porabili še nobenih sredstev. “Dobili smo nekaj predplačil in do konca letošnjega leta bi morali s tega naslova porabiti še celo milijardo evrov dodatnega denarja. Ne vem, kdaj nam bo to uspelo,” je pripomnil. In trenutno še nekoliko bolj aktualna tematika - nekonkurenčna cena električne energije za gospodarstvo. Po podatkih EUenergy z dne 11. junij 2024 je imela Slovenija najdražjo elektriko v EU (115 evrov za MWh), nikjer drugje cena ne presega 100 evrov za MWh.

Predlogi izboljšav

Nujno je treba izpeljati strukturne reforme, k čemur smo se zavezali. “Pokojninska reforma in ureditev sistema plač v javnem sektorju sta pogoj za črpanje sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Nujno je izvesti tudi davčno in zdravstveno reformo ter reformo dolgotrajne oskrbe,” je dejal Lotrič in nadaljeval, da je treba zagotoviti zadostno količino električne energije po dostopni ceni tako za posameznike kot tudi za gospodarstvo. Izgradnja JEK 2 bi morala potekati z aktivnim sodelovanjem gospodarstva, ki želi aktivno sodelovati tako pri sami gradnji v dobavni verigi, kot tudi pri financiranju. “Ocenjuje se, da bi gospodarstvo lahko zagotovilo do 25 odstotkov potrebnih sredstev. Podjetja bi investirala na dva načina: večji odjemalci na način zagotavljanja električne energije po pogodbeni ceni, druga podjetja in posamezniki pa kot portfeljske naložbe. Na ta način bi zagotovili dodaten nadzor porabe tudi javnih sredstev,” je pojasnil Lotrič. O decentralizaciji je bilo že veliko povedanega  - pa vendar je vredno ponoviti, da bi ta omogočila boljše koriščenje EU sredstev, skrajšala bi čas pridobivanja gradbenih dovoljenj, pospešila umeščanje javne in privatne infrastrukture, ljudje bi tako preživeli več časa s svojimi družinami in nenazadnje bi decentralizacija pripomogla tudi pri umirjanju prometa.

»Pomembno je doseči, da se bo delo v Sloveniji splačalo.«

Predsednik Državnega sveta meni, da so pomembni dejavniki kot so krepitev kadrov, zmanjšanje stroškov dela – razbremenitev plač, kar bo prineslo neto višje plače; potrebna je vrnitev Zakona o dohodnini na prejšnje stanje. Pomembno je doseči, da se bo delo v Sloveniji splačalo, zato je treba narediti revizijo obstoječe zakonodaje. “Če kupno moč ljudem zmanjšamo, ne moremo pričakovati, da bodo ljudje kupovali evropske avtomobile, kupovali bodo kitajske,” je sklenil podjetnik in predsednik Državnega sveta.