So nas strašili zaman? Znanstveniki opuščajo najbolj katastrofične podnebne napovedi

Podnebni znanstveniki so opustili njihove najbolj črnoglede, apokaliptične napovedi, ki gre za segrevanje ozračja. Skupina znanstvenikov, ki pripravlja vhodne podatke za pripravo sedmega ocenjevalnega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe, je namreč ugotovila, da doslej veljavni ekstremni scenarij glede ozračja ni več verjeten. Ta je sicer predvideval povišanje globalne temperature za 4,4 do 4,8 stopinj Celzija do leta 2100, katastrofalen dvig morske gladine in množična izumrtja. Po novem naj bi se temperatura v najslabšem scenariju dvignila (le) za 3,5 stopinje do leta 2100, poročajo tuji mediji.

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je delovno telo pod okriljem Združenih narodov, ki sta ga leta 1988 ustanovila Svetovna meteorološka organizacija in Program ZN za okolje. Njegova vloga je pregledovanje in vrednotenje znanstvenih raziskav o podnebnih spremembah in priprava poročil za vlade.

IPCC takšno poročilo navadno izda približno na vsakih šest do osem let, v njem pa povzamejo, kaj aktualna znanost pravi o podnebnih spremembah, kako hitro se planet segreva ter kakšne so lahko posledice za naravo, gospodarstvo in družbo. Hkrati pa opredelijo možnosti za zmanjšanje emisij. Za IPPC podatke pripravlja skupina znanstvenikov pod imeno ScenarioMIP.

IPCC in znanstvena skupnost sta začela nove scenarije, imenovane RCP (Representative Concentration Pathways) uporabljati leta 2011. Takrat je bil kot črni scenarij opredeljen RCP8,5. Ni sicer šlo za uradno napoved, pač pa je bil namenjen preverjanju, kaj bi se lahko zgodilo, če se emisije ne bi omejile.

Vpliv katastrofičnih scenarijev

Že 15 let torej kot najslabši možni scenarij velja RCP8.5, ki je predvideval dvig temperature za 4,5 stopinje ali več. Kot pišejo pri mednarodni podnebni fundaciji Clintel, je bil uporabljen v desettisočih znanstvenih člankih, medijskih naslovih in političnih agendah, pa čeprav je bil prvotno namenjen le raziskovanju ekstremnih, malo verjetnih možnosti. 

Takšen diskurz je v delu javnosti seveda povzročil histerijo o brezogljični družbi, občutek apokalipse in neizogibne katastrofe ter občutek nemoči, v političnih krogih pa je RCP8.5 postal politično orožje. Zagovorniki podnebnih ukrepov so ga uporabljali kot dokaz nujnosti ukrepanja, skeptiki pa so opozarjali na nepotrebno strašenje.

Po pisanju britanskega portala GB News je RCP8.5 v veliki meri vplival tudi na poročila Svetovnega ekonomskega foruma in na javno razpravo. Ne nazadnje pa je pomagal tudi pri poslih z obnovljivimi viri energije. 

Znanstveniki se zdaj izgovarjajo, da je bil mišljen kot malo verjetna in skrajno tvegana različica, ne pa kot verjetna prihodnost. Zato v novih dognanjih, ki bodo podlaga za naslednje poročilo, ki bo predvidoma izšlo pred letom 2030, te napovedi popravljajo. Izboljšane razmere po pisanju časnika The Times pripisujejo hitremu razvoju obnovljivih virov energije, padcu stroškov sončne in vetrne energije ter dejstvu, da številne države že izvajajo podnebne politike.

Segrelo se menda bo, le manj

Po novih ocenah znanstvenikov iz skupine ScenarioMIP je bolj verjetno, da bi se ob zelo visokih emisijah globalna temperatura v najslabšem možnem scenariju dvignila za 3,5 stopinje Celzija. Tudi to bi sicer pomenilo tveganje, kot je ekstremno vreme ter ogroženost koralnih grebenov in amazonskega deževnega gozda.

Gre za priznanje IPCC, da so bili minuli scenariji neprepričljivi, poudarjajo pri fundaciji Clintel. Hkrati pa je to dokaz, da so bili številni medijski naslovi in politične agende v zadnjih petnajstih letih pretirano alarmantni. Scenarij RCP8,5 je bil po opozorilih fundacije pogosto zlorabljen za ustvarjanje strahu, to pa je vplivalo na politične odločitve.

Panika je bila pretirana

Ameriški raziskovalec Roger Pielke Jr. je nova dognanja označil za enega najpomembnejših dogodkov v podnebni znanosti v zadnjih desetletjih, še pišejo pri fundaciji Clintel. Številne medijske zgodbe iz zadnjih 15 let so namreč temeljile na ustvarjanju ozračja apokalipse. »Skratka, kot smo mnogi opozarjali, panika je bila pretirana,« pa je na omrežju X poudaril nekdanji minister Žiga Turk.