Sodišče EU: Delodajalec lahko prepove nošenje naglavne rute in verskih simbolov na delovnem mestu

Sodišče Evropske unije je odločilo, da delodajalci svojim zaposlenim pod določenimi pogoji lahko prepovedo nošnjo naglavnih rut in drugih vidnih verskih simbolov. Sodišče je razsojalo v primeru dveh muslimank iz Nemčije, ki sta bili suspendirani po tem, ko sta začeli nositi naglavni ruti.
Kot je razsodilo sodišče, je prepoved nošnje verskih in drugih simbolov na delovnem mestu sprejemljiva, če delodajalec pokaže potrebo po ustvarjanju nevtralne podobe v odnosu do strank ali zaradi preprečevanja socialnih sporov.
Sodišče je razsojalo v primeru specialne pedagoginje iz vrtca v Hamburgu in blagajničarke v trgovini Müller. Obe v času, ko sta nastopili službo, nista nosili naglavne rute, sta pa se začeli pokrivati po tem, ko sta se na delo vrnili s porodniškega dopusta. Obema je delodajalec odredil, da morata na delo prihajati odkriti.
Specialna pedagoginja je bila suspendirana po tem, ko je dobila dva opomina, naj na delovnem mestu ne nosi naglavne rute. V vrtcu, kjer je delala, tudi na splošno velja pravilo, da je prepovedano nositi kakršne koli verske simbole. Prav tako so od druge zaposlene zahtevali, da si je na delovnem mestu snela križ, ki ga je sicer nosila.
Blagajničarka je bila po vrnitvi na delo obveščena, da ne sme nositi političnih, verskih ali svetovno-nazorskih simbolov, kar je zavrnila in se obrnila na nemško sodišče. Prav tako se je na sodišče obrnila specialna pedagoginja glede opominov in suspenza, ki jih je prejela. Nemško sodišče se je obrnilo na Sodišče Evropske unije za smernice, kako obravnavati direktivo enake obravnave zaposlenih na delovnem mestu.
Sodišče Evropske unije je presojalo dilemo ali prepoved nošnje naglavne rute na delovnem mestu pomeni kršitev svobode veroizpovedi ali gre za podjetniško svobodo in pravico prikazovanja nevtralne podobe v odnosu do strank delodajalca.
Evropsko sodišče je presodilo, da je prepoved upravičena, v kolikor ima delodajalec potrebo po izražanju nevtralne podobe in tudi v primeru preprečevanja socialnih sporov. Vendar pa mora za upravičenost prepovedi delodajalec izkazati resnično potrebo po tem.
Sodišče je tudi razsodilo, da ni šlo za primer diskriminacije, saj so bila pravila delodajalca splošna in so se nanašala na vse verske simbole. Sodišče Evropske unije je primer nato vrnilo v obravnavo nemškemu sodišču, da oceni, če je slučajno prišlo do diskriminacije. Podrobna ureditev prepovedi nošnje verskih simbolov tako ostaja v domeni držav članic in je v različnih državah urejena različno.
Francosko vrhovno sodišče je tako že leta 2014 potrdilo odpoved delovnega razmerja vzgojiteljici v vrtcu, ki je od zaposlenih zahteval striktno nevtralnost, ker ni želela sneti naglavne rute. V javnih šolah prepoved nošnje naglavnih rut velja že od leta 2004. Danska, Belgija, Avstrija in Latvija prepovedujejo nošnjo burke na javnih mestih, nekatere države imajo omejitve tudi pri drugih naglavnih pokrivalih.
Podobno prepoved je na referendumu letos sprejela Švica. Avstrijsko sodišče je sicer nedavno razsodilo, da je prepoved nošnja naglavnih rut za deklice starejše od 10 let v šolah diskriminatorna. Nekatere države tudi ne dovoljujejo, da bi ženske na fotografijah na osebnih dokumentih nosile naglavne rute ali druga pokrivala, ki zakrivajo obraz.
Kot je razsodilo sodišče, je prepoved nošnje verskih in drugih simbolov na delovnem mestu sprejemljiva, če delodajalec pokaže potrebo po ustvarjanju nevtralne podobe v odnosu do strank ali zaradi preprečevanja socialnih sporov.
Sodišče je razsojalo v primeru specialne pedagoginje iz vrtca v Hamburgu in blagajničarke v trgovini Müller. Obe v času, ko sta nastopili službo, nista nosili naglavne rute, sta pa se začeli pokrivati po tem, ko sta se na delo vrnili s porodniškega dopusta. Obema je delodajalec odredil, da morata na delo prihajati odkriti.
Specialna pedagoginja je bila suspendirana po tem, ko je dobila dva opomina, naj na delovnem mestu ne nosi naglavne rute. V vrtcu, kjer je delala, tudi na splošno velja pravilo, da je prepovedano nositi kakršne koli verske simbole. Prav tako so od druge zaposlene zahtevali, da si je na delovnem mestu snela križ, ki ga je sicer nosila.
Blagajničarka je bila po vrnitvi na delo obveščena, da ne sme nositi političnih, verskih ali svetovno-nazorskih simbolov, kar je zavrnila in se obrnila na nemško sodišče. Prav tako se je na sodišče obrnila specialna pedagoginja glede opominov in suspenza, ki jih je prejela. Nemško sodišče se je obrnilo na Sodišče Evropske unije za smernice, kako obravnavati direktivo enake obravnave zaposlenih na delovnem mestu.
Sodišče: Delodajalec mora potrebo po prepovedi nošnje verskih simbolov upravičiti
Sodišče Evropske unije je presojalo dilemo ali prepoved nošnje naglavne rute na delovnem mestu pomeni kršitev svobode veroizpovedi ali gre za podjetniško svobodo in pravico prikazovanja nevtralne podobe v odnosu do strank delodajalca.
Evropsko sodišče je presodilo, da je prepoved upravičena, v kolikor ima delodajalec potrebo po izražanju nevtralne podobe in tudi v primeru preprečevanja socialnih sporov. Vendar pa mora za upravičenost prepovedi delodajalec izkazati resnično potrebo po tem.
Sodišče je tudi razsodilo, da ni šlo za primer diskriminacije, saj so bila pravila delodajalca splošna in so se nanašala na vse verske simbole. Sodišče Evropske unije je primer nato vrnilo v obravnavo nemškemu sodišču, da oceni, če je slučajno prišlo do diskriminacije. Podrobna ureditev prepovedi nošnje verskih simbolov tako ostaja v domeni držav članic in je v različnih državah urejena različno.
Francosko vrhovno sodišče je tako že leta 2014 potrdilo odpoved delovnega razmerja vzgojiteljici v vrtcu, ki je od zaposlenih zahteval striktno nevtralnost, ker ni želela sneti naglavne rute. V javnih šolah prepoved nošnje naglavnih rut velja že od leta 2004. Danska, Belgija, Avstrija in Latvija prepovedujejo nošnjo burke na javnih mestih, nekatere države imajo omejitve tudi pri drugih naglavnih pokrivalih.
Podobno prepoved je na referendumu letos sprejela Švica. Avstrijsko sodišče je sicer nedavno razsodilo, da je prepoved nošnja naglavnih rut za deklice starejše od 10 let v šolah diskriminatorna. Nekatere države tudi ne dovoljujejo, da bi ženske na fotografijah na osebnih dokumentih nosile naglavne rute ali druga pokrivala, ki zakrivajo obraz.
Zadnje objave

Kaj so Trumpovi o smrtonosni drogi zabičali Kitajcem
28. 3. 2025 ob 15:00

O zmagah, zaslugah in nagradah za tiste, ki so pravi čas sedli na pravi kamionček
28. 3. 2025 ob 12:07

Častni Šentjurski muzikanti odhajajo v zgodovino
28. 3. 2025 ob 9:00

TV Japajade šov
28. 3. 2025 ob 6:00

ZZDej razdvaja – odhodi koncesionarjev skrbijo tudi poslanca Svobode
27. 3. 2025 ob 22:25

V Mirni Peči stalna razstava, posvečena pesniku Tonetu Pavčku
27. 3. 2025 ob 17:00

Sušilnica blata: Pravni pregled je potrdil številne nepravilnosti
27. 3. 2025 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike

Častni Šentjurski muzikanti odhajajo v zgodovino
28. 3. 2025 ob 9:00

TV Japajade šov
28. 3. 2025 ob 6:00

Špetir v golobnjaku
27. 3. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Na romanje z Družino na Hrvaško in v Bosno
05:00 - 18:00
MAR
28
MAR
29
Tradicionalni sejem Šmarski pomladanc
09:00 - 13:00
MAR
29
Izbor urednika

O zmagah, zaslugah in nagradah za tiste, ki so pravi čas sedli na pravi kamionček
28. 3. 2025 ob 12:07

Špetir v golobnjaku
27. 3. 2025 ob 6:00

V zadnjem marčevskem tednu 193. številka tednika Domovina
26. 3. 2025 ob 6:10

Domovina 193: Intervju - Andrej Hoivik: Kultura niso samo Prešernovi nagrajenci
26. 3. 2025 ob 6:00
11 komentarjev
Jože Kurinčič
Pod komunizmom so TV-napovedovalkam, učiteljicam in drugim "javnim osebam" na delovnem mestu prepovedovali nositi križce in kristjanom se je to zdelo nezaslišano kršenje verska svobode, ki ga je zagrešila država kot delodajalec. Jasno nam je bilo, da gre za eklatantno kršitev pravice do veroizpovedi. Ne vere kot nekaj intimnega. Vsak ima pravico ne le verovati, ampak svojo vero tudi izpovedovati, širiti, delati zanjo reklamo ... V komunističnem totalitarizmu smo morali ljudje vero skrivati, hoditi skrivaj k maši ... Biti veren je pomenilo biti pred državo v nekakšnem prekršku. Oblast je vero sicer tolerirala, a vernik se je moral sprijazniti, da je državljan drugega razreda. O veri so oblastniki govorili, da je strogo zasebna stvar, da v javnosti nima kaj iskati, posebno ne na delovnem mestu.
Danes, leta 2021, se uveljavlja drugi totalitarizem, ki ga ne diktira več politični, ampak kulturni marksizem, ki odreka vernim svobodo, da polno živijo in izražajo svojo vero in prepričanje tudi v javnosti. V odnosu do muslimanov pa se prebuja šovinizem, ki se napaja iz občutka ogroženosti.
Prej ko slej gre za razglašanje svojega nazora kot tistega, ki ga morajo vsi sprejeti, gre za kulturni šovinizem in versko nestrpnost - pa naj gre za prepoved križcev ali rut.
Prepoved nošenja simbolov je kriminaliziranje tistega, kar simboli pomenijo. Da je nošenje kljukastega križa prepovedano, se vsi strinjamo, rdeče zvezde že manj, o križu in ruti pa ne bi smelo biti dvomov.
Je pa treba razlikovati med državno prepovedjo in odločitvijo zasebnega delodajalca, da se z delavcem dogovori o tem, kaj bo imel oblečeno na delovnem mestu. Bo imel oblečene kavbojke, bo nosil kravato ... Bo imel uniformo ali bo v civilu, bo ženska lahko nosila mini krilo ali ne. A to je stvar dogovora, navad, protokola, ne prepovedi.
Hribarjev Rafko
Verska svoboda:
- Kitajci preganjajo tudi islamske Ujgure,
-Islam ruši drugoverna svetišča, tudi hindujska,
-Indijski hindujci masakrirajo drugače verujoče...
Je pa vsaj čudaško, če ne še kaj več, da muslimani v Eu zahtevajo zase pravice, ki so za tujce v Arabskem svetu nepredstavljive.
Ko religija, ki ji totalitarnost ni tuja, zahteva demokratičnost od drugih,
da bo lažje pospešeno ekspanzivna...
Kraševka
Res je. Ko vstopijo muslimani na EU tla (ki so bila 1000 let Krščanska, zahtevajo vse svoje pravice, kot so jih imeli v muslimanskih državan. Istočasno pa muslimanske države pobijajo Kristjane in RUŠIJO Krščanske cerkve. Ko gremo Evropejci v muslimanske države na izlet, za vstop v mošejo, se moramo sezuti in pokriti z ruto (če svoje nimamo, nam jo oni posodijo). Če oni lahko od nas zahtevajo, da se pokrijemo, tudi mi lahko zahtevamo, da se oni odkrijejo. Posebno neprimerne pa so BURKE, za katerimi se lahko marsikdo skriva in tako prelisiči kamere, da potem ne najdejo doloćenega zločinca. To se godi že v EU. Ali so glasno že povedali, kdo je požgal katedralo v Parizu, ki je bila po vsem svetu občudovana, kot velika umetnina?
rasputin
Negativni naravni prirast v Sloveniji blaži večja rodnost družin iz BiH...
>>>>>>
Problema nema, saj ne-Slovenke rojevajo otroke namesto Slovenk.
Samo majcen problem je, ki ga ni vredno niti omeniti, in sicer, da bomo Slovenci postopno izginili. Ampak koga to briga ...
Gotttag
Primark LJ City, zaposlene zavite, kot na bazarju v Bagdad-u. Ne stopim več tja.
obrambapes
Sicer ne razumem potrebo po tem, da nekdo javno kaže svojo versko pripadnost, ker je vera pač privatna stvar srca in intime posameznika, sem pa vseeno proti vsesplošni prepovedi. Tudi mislim, da delodajalec ne bi smel o tem odločati.
O tem lahko odloča država, s tem, da postavi izjeme, kjer to pač iz določenih razlogov ni mogoče. Vrtec, šola (za učitelje, ne pa tudi za učence) bi npr. že lahko bil taka izjema, trgovina pa mislim da ne. Ravno tako je jasno da mora biti fotografija za osebni dokument nevtralna brez kakršnega koli zakrivanja obraza, pokrival,... Tudi ko gre muslimanka v banko ali pošto bo morala pač sneti tisto svojo tančico, ravno tako pri legitimaciji uradnega organa in še je takih izjem.
Drugače pa ne bi smelo biti problema, ne z rutami, ne s križi, ne s polmeseci, čeprav res dejansko ne razumem smisla nošenja takih simbolov. Sam sem veren, a moja vera je moja stvar. Ne čutim potrebo, da bi vsi vedeli, v kaj jaz verujem, ... Kdor me vpraša, mu že povem, se ne sramujem, vedo tudi nekateri ljudje (sorodniki, prijatelji), to pa je to. Da pa bi to javno kazal mi pa ni. Pa tudi če bi bilo okolje v Sloveniji bolj tolerantno do tega. To je moja privatna stvar.
rasputin
V ZDA lahko delodajalec odpusti svojega zaposlenega tudi zaradi njegovega političnega prepričanja ali celo le zaradi posamičnih izjav, ki si jih razlaga kot neskladne s tem, kar sam verjame. Ljudje izgubljajo službe zaradi izjav na družbenih omrežjih, ki naj bi bile mizoginistične, rasistične, politično nekorektne... Zahod se pogreza v načrtno ustvarjen kaos. Njegovi glavni akterji niti ne skrivajo tega. https://worldtruthvideos.org/watch/jews-admit-organizing-white-genocide_bI5xaBYDmupzmGV.html
rasputin
Naslovna slika je nadvse čudna. Ženska na sliki ima sicer hijab, ki skrije njene lase, kar je v skladu z islamskimi šegami. Toda spodnji telesa - katastrofa, če prav razumem islamsko moralo. Ženska ima ozke hlače, ki poudarjajo njene noge in mednožje, kar mislim, da je nedopustno z vidika islamske morale.
rasputin
Omejevanje verske svobode je namreč eden prvih znakov totalitarizma.
$$$$$$$$$$$
Kaj pa sploh je verska svoboda? Da recimo med odmorom med delovnim časom prižgem dišavne palčke in na glas mantram Hare Krišna? Pred tem se obrijem in si nadenem indijska oblačila, potem pa še malce plešem v delovnem okolju ob pritrkavanju na boben??
Komur gre to na živce, pa krši mojo versko svobodo?!
Khmm ...
Thor
In kaj bi predlagalo uredništvo? Da so blagajničarke in specialne pedagoginje ovite v rute in jim delodajalec nič ne more? Da islam neovirano "hara" v zameno, da se tudi katoličanom pusti par drobtinic?
Ureditev je pametna, kolikor je lahko. Direktor naj presodi, kako bo za podjetje bolje, s križi in polmesci ali brez njih. Stranke mu bodo pa tudi pokazale, če je prav presodil.
Kraševka
Mislim, da ima DELODAJALEC res pravico določiti merila oblačenja. Včasih so v določeni delovni organizaciji imeli celo DELOVNE OBLEKE z napisom firme. Kdor se s tem ne strinja, lahko išče drugo delovno mesto. Med simbole, polmeseca, križa... treba šteti tudi RDEČO ZVEZDO, burke, rute... V takem primeru se vidi, da ima vsak možnost IZBIRE.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.