Sodišče EU: Delodajalec lahko prepove nošenje naglavne rute in verskih simbolov na delovnem mestu

Pod komunizmom so TV-napovedovalkam, učiteljicam in drugim "javnim osebam" na delovnem mestu prepovedovali nositi križce in kristjanom se je to zdelo nezaslišano kršenje verska svobode, ki ga je zagrešila država kot delodajalec. Jasno nam je bilo, da gre za eklatantno kršitev pravice do veroizpovedi. Ne vere kot nekaj intimnega. Vsak ima pravico ne le verovati, ampak svojo vero tudi izpovedovati, širiti, delati zanjo reklamo ... V komunističnem totalitarizmu smo morali ljudje vero skrivati, hoditi skrivaj k maši ... Biti veren je pomenilo biti pred državo v nekakšnem prekršku. Oblast je vero sicer tolerirala, a vernik se je moral sprijazniti, da je državljan drugega razreda. O veri so oblastniki govorili, da je strogo zasebna stvar, da v javnosti nima kaj iskati, posebno ne na delovnem mestu.
Danes, leta 2021, se uveljavlja drugi totalitarizem, ki ga ne diktira več politični, ampak kulturni marksizem, ki odreka vernim svobodo, da polno živijo in izražajo svojo vero in prepričanje tudi v javnosti. V odnosu do muslimanov pa se prebuja šovinizem, ki se napaja iz občutka ogroženosti.
Prej ko slej gre za razglašanje svojega nazora kot tistega, ki ga morajo vsi sprejeti, gre za kulturni šovinizem in versko nestrpnost - pa naj gre za prepoved križcev ali rut.
Prepoved nošenja simbolov je kriminaliziranje tistega, kar simboli pomenijo. Da je nošenje kljukastega križa prepovedano, se vsi strinjamo, rdeče zvezde že manj, o križu in ruti pa ne bi smelo biti dvomov.
Je pa treba razlikovati med državno prepovedjo in odločitvijo zasebnega delodajalca, da se z delavcem dogovori o tem, kaj bo imel oblečeno na delovnem mestu. Bo imel oblečene kavbojke, bo nosil kravato ... Bo imel uniformo ali bo v civilu, bo ženska lahko nosila mini krilo ali ne. A to je stvar dogovora, navad, protokola, ne prepovedi.

Verska svoboda:
- Kitajci preganjajo tudi islamske Ujgure,
-Islam ruši drugoverna svetišča, tudi hindujska,
-Indijski hindujci masakrirajo drugače verujoče...

Je pa vsaj čudaško, če ne še kaj več, da muslimani v Eu zahtevajo zase pravice, ki so za tujce v Arabskem svetu nepredstavljive.

Ko religija, ki ji totalitarnost ni tuja, zahteva demokratičnost od drugih,
da bo lažje pospešeno ekspanzivna...

Negativni naravni prirast v Sloveniji blaži večja rodnost družin iz BiH...
>>>>>>
Problema nema, saj ne-Slovenke rojevajo otroke namesto Slovenk.
Samo majcen problem je, ki ga ni vredno niti omeniti, in sicer, da bomo Slovenci postopno izginili. Ampak koga to briga ...

Primark LJ City, zaposlene zavite, kot na bazarju v Bagdad-u. Ne stopim več tja.

Sicer ne razumem potrebo po tem, da nekdo javno kaže svojo versko pripadnost, ker je vera pač privatna stvar srca in intime posameznika, sem pa vseeno proti vsesplošni prepovedi. Tudi mislim, da delodajalec ne bi smel o tem odločati.

O tem lahko odloča država, s tem, da postavi izjeme, kjer to pač iz določenih razlogov ni mogoče. Vrtec, šola (za učitelje, ne pa tudi za učence) bi npr. že lahko bil taka izjema, trgovina pa mislim da ne. Ravno tako je jasno da mora biti fotografija za osebni dokument nevtralna brez kakršnega koli zakrivanja obraza, pokrival,... Tudi ko gre muslimanka v banko ali pošto bo morala pač sneti tisto svojo tančico, ravno tako pri legitimaciji uradnega organa in še je takih izjem.

Drugače pa ne bi smelo biti problema, ne z rutami, ne s križi, ne s polmeseci, čeprav res dejansko ne razumem smisla nošenja takih simbolov. Sam sem veren, a moja vera je moja stvar. Ne čutim potrebo, da bi vsi vedeli, v kaj jaz verujem, ... Kdor me vpraša, mu že povem, se ne sramujem, vedo tudi nekateri ljudje (sorodniki, prijatelji), to pa je to. Da pa bi to javno kazal mi pa ni. Pa tudi če bi bilo okolje v Sloveniji bolj tolerantno do tega. To je moja privatna stvar.

Naslovna slika je nadvse čudna. Ženska na sliki ima sicer hijab, ki skrije njene lase, kar je v skladu z islamskimi šegami. Toda spodnji telesa - katastrofa, če prav razumem islamsko moralo. Ženska ima ozke hlače, ki poudarjajo njene noge in mednožje, kar mislim, da je nedopustno z vidika islamske morale.

Omejevanje verske svobode je namreč eden prvih znakov totalitarizma.
$$$$$$$$$$$
Kaj pa sploh je verska svoboda? Da recimo med odmorom med delovnim časom prižgem dišavne palčke in na glas mantram Hare Krišna? Pred tem se obrijem in si nadenem indijska oblačila, potem pa še malce plešem v delovnem okolju ob pritrkavanju na boben??
Komur gre to na živce, pa krši mojo versko svobodo?!
Khmm ...

In kaj bi predlagalo uredništvo? Da so blagajničarke in specialne pedagoginje ovite v rute in jim delodajalec nič ne more? Da islam neovirano "hara" v zameno, da se tudi katoličanom pusti par drobtinic?
Ureditev je pametna, kolikor je lahko. Direktor naj presodi, kako bo za podjetje bolje, s križi in polmesci ali brez njih. Stranke mu bodo pa tudi pokazale, če je prav presodil.