Spremembe zakona o verski svobodi neustavne in brez dialoga z verskimi skupnostmi

Odbor Državnega zbora za kulturo je včeraj potrdil predlog sprememb Zakona o verski svobodi. Glavna sprememba se nanaša na plačilo prispevkov verskih uslužbencev. Ukinja se uredba o 100-odstotnem kritju prispevkov s strani države. Delež bo sedaj 60-odstoten. 

V Novi Sloveniji so pripravili nekaj dopolnil zakona, ki pa so jih kasneje na seji na vladi zavrnili. Verske skupnosti predlogu seveda nasprotujejo in očitajo pomanjkanje dialoga z njimi, na vladi pa se branijo, da zgolj popravljajo protiustavno in nezakonito stanje, ki ga je povzročila prejšnja vlada. 

Spremembam nasprotuje tudi zakonodajno-pravna služba

Maja lani je bila sprejeta uredba, s katero se je višina kritja socialnih prispevkov verskih uslužbencev s strani države zvišala na 100 odstotkov, a le, če je cerkvi ali verski skupnosti priznan status splošne koristne organizacije. Pred letom 2012 je višina znašala 60 odstotkov povprečne plače (torej enako, kot bo po zakonu, če bo sprejet), po sprejetju varčevalnih ukrepov istega leta zaradi gospodarske krize pa se je znižala na 48 odstotkov povprečne plače. Vlada tako trdi, da samo popravlja protiustavno stanje, ki ga je uredba povzročila, ter da ne posega v pridobljene pravice statusa splošno koristne organizacije. 

Namenska državna finančna pomoč za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti tako trenutno znaša 472,05 evrov na osebo in se izplačuje 764 zavarovancem na podlagi veljavne uredbe, od tega pa jih je 727 upravičencev iz Katoliške cerkve. S predlagano spremembo pa bo pomoč znašala 283,23 evrov na osebo, torej se bo zmanjšala za 40 %. Posledično se tako predvideva javnofinančni učinek v obliki prihranka 1.732.218 evrov, kar naj bi bil tudi razlog za samo spremembo ureditve. 

Predstavniki verskih skupnosti predlogu zakona nasprotujejo. Kot je povedal tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, Gabriel Kavčič, so jih napovedane spremembe negativno presenetile. Pri pripravi zakona je pogrešal dialog z verskimi skupnostmi. Podobno je povedal tudi Haris Muratagić iz Islamske skupnosti v Sloveniji.

Sicer pa niso proti zakonu samo opozicijske stranke in predstavniki verskih skupnosti. Številne pripombe so dodali tudi na zakonodajno-pravni službi. Predlog tako po njihovem mnenju krši načelo varstva zaupanja v pravo (saj ne argumentira, zakaj so spremembe potrebne), ter načelo delitve oblasti ter je tudi sam v neskladju z ustavo. »Vlada ukinja uredbo, tega pa ne more, ker je to poseg v drugo vejo oblasti,« so povedali glede kršenja načela delitve oblasti. »Spremembe tudi ne vsebujejo utemeljitve nove določitve višine, ta pa je še samovoljna in arbitrarna, saj ne vsebuje stvarnih in razumnih razlogov za določeno višino, zato krši tudi načelo enakosti pred zakonom. Vsebina predloga zakona in njegova utemeljitev sta v bistvenem neskladju, zato državnega zakona tako sploh ne bi smel obravnavati,« so dodali. 

Nerazumljivo je, da ista vlada, ki je namenila Karitasu 10 milijonov evrov, sedaj Cerkvi jemlje status splošno koristne organizacije

V Novi Sloveniji so vložili tri dopolnila. Po njihovem mnenju je predlog zakona bil pripravljen brez predhodnega dialoga z verskimi skupnostmi, kljub temu da spremembe slabšajo njihov položaj, kritizirali pa so tudi kratek, zgolj 10-dnevni rok javne razprave ter opozorili na zgoraj omenjeno mnenje zakonodajno-pravne službe. Dopolnila so bila sicer kasneje zavrnjena. 

Kot sicer opozarjajo, uvedba sprememb kratkoročno pomeni nižje prispevke za socialno varnost verskih uslužbencev, dolgoročno pa nižje pokojnine in šibkejšo pravno varnost verskih uslužbencev na stara leta in večje tveganje za revščino. Duhovniki in redovnice v Sloveniji, opozarjajo v NSi, ne prejemajo plače, ampak samo prostovoljne darove vernikov. Od tega je odvisen njihov materialni položaj in socialna varnost, zato je državna pomoč zelo pomembna, sploh glede na splošnokoristno dejavnost, ki jo verski delavci opravljajo v slovenski družbi, so dodali. 

Kot je na seji odbora za kulturo povedala poslanka iz te stranke, Iva Dimic, bi zakon z razveljavitvijo uredbe verskim skupnostim odvzel status splošno koristne organizacije ravno v času, ko so tudi verske organizacije s svojo dobrodelno dejavnostjo zelo močno udeležene pri pomoči prizadetim v katastrofalnih poplavah, npr. v okviru Karitas. Kmalu po poplavah je tako Karitasu kot Rdečemu križu vlada namenila skupaj 10 milijonov evrov humanitarne pomoči, sedaj pa je nerazumljivo, da ista vlada predlaga, da se verskim skupnostim kljub njihovemu dobrodelnemu delovanju odvzame status splošno koristne organizacije, je povedala Dimičeva.