Sredi Ljubljane avtobus vsaj 45 minut čakal na rešilca, ker ni bilo razpoložljivih ekip

Že več kot en mesec čakamo na odgovore, ki naj bi nam jih posredovala Dispečerska služba zdravstva. V začetku marca so nas namreč opozorili na primer, ko je potnica na LPP po klicu na 112 vsaj 45 minut čakala na pomoč. Primer verjetno ni osamljen, je bil pa toliko bolj opazen  – ker je s potnico čakal še avtobus. Ko so po dolgotrajnem čakanju še enkrat poklicali na 112, so dispečerji službe zdravstva povedali, da trenutno nimajo razpoložljive ekipe, ki bi jo lahko poslali. 

V sredo, 4. marca, je v Ljubljani prišlo do primera, ki ga (na srečo) ne opazimo vsak dan. Potnica na mestnem avtobusu (LPP) je izgubila zavest in padla, pri čemer je z glavo udarila ob tla. Ena od sopotnic je poklicala 112, a po 45 minutah ni prišel še nihče. Tako nam je povedala priča, ki je potem morala naprej na sestanek, tako da rešilca ni niti dočakala  – kdaj je prišel, če sploh, torej ni znano. Voznik je avtobus v času čakanja izpraznil in požrtvovalno čakal s potnico. Ta je po 45 minutah še vedno sedela na tleh avtobusa in povedala, da se ji še vedno nekoliko vrti  – počutila se je brez moči. Naša priča je, malo preden je odšla s kraja dogodka, še enkrat poklicala 112. Na drugi strani so ji povedali, da (še) nimajo razpoložljive ekipe. 

Takoj naslednji dan smo se z vprašanji obrnili na Splošno nujno medicinsko pomoč (SNMP) in še na nekatere druge naslove. Iz SNMP so nam odgovorili, da bodo vprašanja posredovali Dispečerski službi zdravstva, ki je glede na vsebino naših vprašanj pristojna za podajo odgovora. Nato so nam odgovorili še iz Enote za odnose z javnostmi UKCL  – »da bomo lahko podali odgovor, vas prosimo za več podrobnosti: datum in ura dogodka, lokacija dogodka in številko mestnega avtobusa, na katerem je prišlo do dogodka,« so zapisali. Odgovorili smo, da se vprašanja nujno ne nanašajo na konkretni dogodek  – nas pa zanima, iz katerih razlogov lahko pride do tako dolgega čakanja.

Poleg tega smo dodali še nekatere podatke: dogodek se je zgodil 4. marca, nekaj po 12. uri dopoldne, na Dunajski – avtobusna postaja Smelt. Ob 13:15 je avtobus (št. 11) tam še vedno stal in čakal na reševalce. »Zaposleni v DSZ zelo skrbijo za transparentnost svojega dela in stalno izboljševanje kakovosti, zato vsako prijavo morebitnega odklona jemljejo kot priložnost za izboljšanje,« smo dobili v odgovor. V pojasnilu smo namreč dodali, da naš namen ni napadanje ali obtoževanje, bi pa seveda javnost radi opozorili na morebitne sistemske pomanjkljivosti. Ljudje si konec koncev zaslužijo vedeti, da se očitno lahko tudi sredi Ljubljane tako dolgo čaka na pomoč.

Precej vprašanj, a nobenega odgovora

V vprašanjih smo med drugim zapisali, da nas primer zanima predvsem z vidika organizacije nujne medicinske pomoči v Ljubljani – iz kakšnih razlogov pride do situacije, da v nekem trenutku ni proste reševalne ekipe? Zanimalo nas je tudi, koliko ekip je hkrati na voljo v Ljubljani, koliko intervencij povprečno opravijo na dan, kakšen je povprečen odzivni čas in koliko primerov je letos čakalo več kot 30 minut. Vprašali smo še, ali sme dispečer poslati ekipo iz druge občine in kdaj. Kaj se zgodi, če so vse ekipe zasedene in pride do bolj kritičnega klica, kot so očitno ocenili padec na avtobusu  – se do take osebe pride hitreje? Kako, če ekipe niso proste?

V času dogodka naj ne bi bilo prostih ekip  – zanimalo nas je, ali je to posledica pomanjkanja zdravstvenega osebja ali česa drugega. Vprašali smo še, koliko ekip bi morala Ljubljana imeti po standardih, glede na število prebivalcev, ali se bo situacija izboljšala, če po napovedani reorganizaciji v timih ne bo več nujno zdravnika ter kakšni ukrepi bi bili še potrebni.

Dan po volitvah smo Enoto za odnose z javnostmi UKCL prijazno spomnili, da so očitno pozabili na odgovore  – do tistega dne namreč nismo dobili še nič. »Do kdaj najkasneje vam še pride prav,« so nas vprašali in nato obljubili, da odgovore pošljejo »v začetku naslednjega tedna«. Torej tam nekje do 1. aprila. Danes smo 8. aprila in odgovorov še vedno ni.

Od februarja nekaj sprememb in dodatno vprašanje – pride pomoč zdaj res hitreje?

Enote Nujne medicinske pomoči Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) se se letos februarja vključile v Dispečersko službo zdravstva. Z drugim februarjem so se vanjo vključili zdravstveni domovi Kranj, Škofja Loka in Tržič, z devetim februarjem pa še zdrav­stveni domovi Jesenice, Radovljica in Bled - Bohinj. Od takrat torej vsaka aktivacija nujne medicinske pomoči poteka izključno prek številke 112.

»Dispečerska služba zdrav­stva koordinira, katera ekipa pride na pomoč, zato vas lahko včasih obišče tudi ekipa nujne medicinske pomoči iz ne najbližjega zdrav­stvenega doma, če je hitreje dosegljiva,« so obvestili še o drugi novosti. V teoriji se sliši za paciente oz. poškodovane vse hitreje in bolje  – lahko pa, da se v praksi (še) ne obnese tako dobro. Tako se nam je odprlo še eno vprašanja  – se je po februarskih novostih za ljudi kaj spremenilo, razen da na Gorenjskem po novem kličejo na 112? Pride pomoč zdaj res hitreje?

Tu je še treba pojasniti, da Dispečerska služba zdrav­stva ni isto kot dispečerji na 112. Slednji so po dveh letih februarja prekinili stavko, vlada se je namreč s stavkovnim sporazumom zavezala, da bodo zadeve urejali tako kot so se dogovorili – v kolektivni pogodbi, ki so jo prav danes tudi podpisali. V tej kolektivni pogodbi je sedaj nekaj normativnih ureditev, hkrati pa se je vlada zavezala, da se začnejo najkasneje s 1. septembrom pogajati še o ostalih odprtih zadevah, ki se nanašajo na specifike dela na področju obrambe, zaščite in reševanja. Spomnimo, poleg zahtev po sistemizaciji delovnih mest dispečerjev in ustreznem ovrednotenju njihovega dela so zaposleni na številki 112 ob najavi stavke postavili še devet drugih zahtev.