Srednji sloj prebivalstva se tanjša. V Sloveniji še bolj, kot v drugih državah

Strokovnjaki organizacije, ki jo sestavlja 36 večinoma razvitih držav, med njimi tudi Slovenija, so ugotovili, da se z vsako generacijo manj ljudem uspe prebiti v srednji sloj. To je tisti del prebivalstva, ki letno zasluži med 75 in 200 odstotki mediane nacionalnega dohodka. Mediana je tista raven dohodka, pod in nad katero je statistično gledano po 50 odstotkov prebivalstva.

Slovenija po podatkih OECD iz leta v leto izgublja velikost svojega srednjega razreda in v priemrjavi z ostalimi primerljivimi državami in sosedami zaostaja.

Močan srednji sloj, ki uživa materialno blaginjo, že dolgo velja kot ključni dejavnik pri ohranjanju uspešnega gospodarstva in medsebojno povezane družbe. Poleg zasebne potrošnje namreč srednji sloj poganja večino naložb v izobraževanje, zdravstvo in stanovanjsko gradnjo. Vplačani davki in prispevki iz prihodkov srednjega sloja veljajo tudi za ključne pri ohranjanju sistemov socialne zaščite v razvitem svetu.

Ker je trend zmanjševanja srednjega sloja z vsako generacijo bolj poudarjen, je tako na najslabšem generacija milenijcev, torej tistih, rojenih med začetkom 80. let prejšnjega stoletja in prehodom v novo tisočletje. Če je v državah OECD-ja v srednjem sloju pristalo 70 odstotkov baby boom generacije, rojene v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, je za milenijce ta delež padel na 60 odstotkov.

Stroški srednjega razreda rastejo

A poročilo OECD-ja ugotavlja, da so prihodki srednjega sloja v zadnjih dveh desetletjih tako absolutno kot primerjalno gledano komajda zrasli, medtem ko so stroški dobrin in storitev, ki so ključni za ohranjanje načina življenja srednjega sloja, narasli hitreje od inflacije. Cene stanovanjskih nepremičnin so se tako npr. zvišale trikrat bolj, kot se je zvišala mediana dohodkov gospodinjstev.

Poročilo OECD-ja še navaja, da srednji sloj bolj kot nižjega in višjega pesti prezadolženost, saj kar petina njegovih pripadnikov porabi več kot zasluži in se mora tako za vzdrževanje blaginje zadolževati.

Tako je tudi v Sloveniji, prehitevajo nas primerljive države

OECD je pripravila poročila tudi za posamezne države. V Sloveniji je za uvrstitev v srednji sloj potrebno, da denimo štiričlansko gospodinjstvo na leto zasluži med 20.229 evri in 53.945 evri.

Slovenija ima tako po njihovih izračunih v srednjem sloju 67 % ljudi, 28 % jih je po dohodku v spodnjem razredu, le 5% pa v višjem dohodkovnem razredu. Povprečje članic OECD JE 61% srednjega razreda, 30% nižjega in 9% višjega dohodkovnega razreda.

Ob tem dodajo, da je srednji razred v Sloveniji v zdnjem desetletju skrčil za 5.4%, zgornji razred je zrasel za 1.7 %, za 3.7 % pa se je povečal tudi najnižji razred.



V primerjavi z Avstrijo je Slovenija slabša za 2%. Saj je najnižji razred v Avstriji manjši za 2%, večji pa je posledično za isti % najvišji razred.

Slovaška ima za 2% večji srednji sloj od Slovenije, za 4% manjši nižji sloj in za 1% večji najvišji sloj.

Italija ima kar 5% večji najnižji razred, 8% nižji srednji razred in kar za 4% večji najvišji razred.

Največje presenečenje pa je Češka, ki ima 5% manjši najnižji razred, 4% večji srednji razred in 1% večji.