Stisnjeni v primež vlade Roberta Goloba

Ob tem, ko rumene revije, namenjene predvsem ženskim volivkam, objavljajo srce parajoče zgodbe in fotografije o ljubezenski idili med predsednico državnega zbora in njenim kitaristom, nas ima vlada Roberta Goloba v vse tesnejšem primežu. Dobesedno. Davčni primež se pod to vlado iz leta v leto zvišuje, zato nam od bruto plače ostane vse manjši delež neto zneska.

V tej številki tednika Domovina smo osrednjo temo posvetili vprašanju svobode. Žal bo ostal izraz na Slovenskem omadeževan tudi zaradi stranke Gibanje Svoboda, ki je nasprotje pomena te besede. Opozarjamo, da je eden ključnih elementov posameznikove svobode zasebna lastnina. Kot je dejal naš kolumnist, nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec, je ideologija stranke Levica (ki je najmanjša stranka, a ji Gibanje Svoboda in SD pri poseganju v zasebno lastnino zvesto sledita) čim manj zasebne lastnine in čim več državne ter prerazporejanje vsega, kar človek lahko ustvari. Dodajmo, da gre to prerazporejanje seveda v korist zasebne lastnine neštetih kruhoborcev sedanjih vladnih strank in njihovih mnogih »koalicijskih partnerjev« v obliki nevladnih organizacij. Slednje so nevladne zgolj tedaj, ko na oblasti ni levi politični pol, ob levih vladah (te so v občutni večini) pa igrajo vlogo z denarjem izdatno podprte ideološke avantgarde.

A vse to mora nekdo plačati. To so zaposleni, glede katerih velja, da je zanje davčni primež v Sloveniji eden najvišjih med vsemi državami OECD. Gre za delež, ki ga imajo v okviru povprečne plače prispevki delodajalca, delojemalca in dohodnina. Torej celoten strošek plače. Zaradi dodatnih obremenitev plač iz naslova plačevanja dolgotrajne oskrbe z dvema odstotnima točkama se bo letos davčni primež zvišal že na 46,6 odstotka. Ta skok nas bo skoraj gotovo pripeljal na vrh lestvice držav OECD glede zvišanja v primerjavi z letom prej. Lansko leto je bil davčni primež pri nas 44,6-odstoten, kar nas je uvrstilo na drugo mesto po rasti v primerjavi z letom 2023. Bolj so dodatno obremenili plače zgolj v sosednji Italiji, pri čemer ravno mi in sosedi izjemno odstopamo. V letu 2022, zadnjem letu Janševe vlade, je bil davčni primež 42,8-odstoten. V zgolj treh letih so tako naše plače v obdobju Golobove vlade bolj obremenjene za skoraj štiri odstotne točke. Z drugimi besedami: odvzeli so nam precejšen delež ekonomske svobode. Ta je ena najbolj pomembnih komponent svobode. Poleg svobode izražanja, v katero so nameravali na ministrstvu za kulturo pod vodstvom prve tovarišice Levice Aste Vrečko grobo poseči. Spomnimo na njen predlog zakona o medijih, ki je naletel na zgražanje praktično vseh akterjev na medijski sceni. Celo tistih, ki so ideološko na levem polu. K sreči so ta zakonski zmazek do nadaljnjega umaknili iz obravnave v državnem zboru. Ni naključje, da sedanja vlada napada našo svobodo ravno na teh dveh področjih.

Če bi imeli v Sloveniji davčni primež na ravni povprečja v državah OECD (34,9 odstotka), bi bila povprečna neto plača v državi za kar 200 evrov višja. Na letni ravni 2.400 evrov več. Žal je bila ena prvih potez te vlade ukinitev postopnega dviga davčne olajšave, kar je v zakon o dohodnini vgradila Janševa vlada. S tem so sedaj vladajoči neposredno vsem zmanjšali neto plače. Začelo se je kmalu po začetku obdobja Goloba, nadaljevalo se je v tem stilu. Po besedah družbeno aktivnega zdravnika infektologa Federica Potočnika, ki je oster kritik podržavljenja zdravstva, je namen preprost: narediti človeka odvisnega od države. Da torej nekdo drug namesto njega odloča, kaj bo naredil z ustvarjenim, kako bo živel. Levičarji so vešči v prerazporejanju (njihovim), v ustvarjanju dodane vrednosti pa žal ne.

Davčni primež se pod to vlado iz leta v leto zvišuje, zato nam od bruto plače ostane vse manjši delež neto zneska.