Tomaž Štih, Siol: Vsaka želja ni človekova pravica

Uredništvo

Foto: depositphotos.com
Foto: depositphotos.com


Tomaž Štih razmišlja v svoji kolumni za Siol o stanovanjski problematiki in zmotnih prepričanjih, zaradi katerih ne zmoremo razplesti tega gordijskega vozla.

»Vsako leto nova generacija mladih naračuna, da si ne more kupiti stanovanj. In ker jih naše progresno okolje že precej pred tem prepriča, da je vse, kar si želijo, njihova človekova pravica, na to spoznanje reagirajo enako kot oni prejšnje leto. Ne zavihajo rokavov in začnejo graditi, niti si ne ustvarijo družin, ki prinašajo večjo socialno varnostno in kreditno sposobnost. Tako bi se odzvala generacija njihovih staršev; večina naših sončkov (izjeme potrjujejo pravilo!) pa se raje pridruži kakšni zmešani nevladni organizaciji, pomeša med ljubljanski akademski proletariat in začne glasno tarnati, naj se že vendar nekdo drug zgane in jim zgradi ali kupi stanovanja,« začenja Štih.

V nadaljevanju pa zapiše: »Da bi lahko končno začeli odpletati ta gordijski vozel, moramo opustiti dve zmotni prepričanji. Prvo je, da je treba stanovanja razdeliti in ne zgraditi. Ni res, da nekdo ne more kupiti stanovanja zato, ker je drugi zgradil enega preveč. Drugo pa, da so posamezniki nemočni in mora zanje bivanjski problem od A do Ž rešiti država. […]. Glavni cilj stanovanjske politike je preprost. Gradnja novih stanovanj mora biti poceni! Trije nefinančni vzvodi, ki najbolj vplivajo na rast cen gradnje novih stanovanj, so: razpoložljivosti zazidljive zemlje, kompleksnost gradbene zakonodaje in davčna politika.«

»Lahko pa še naprej iztegujemo vrat in potiskamo glavo v oblake, gojimo utopična prepričanja, da je stanovanj dovolj in jih je treba le razdeliti, in pravljične scenarije, da jih bo zgradila država ter da je na Dunaju ali v Caracasu drugače, ter mitske predstave o neprofitnih najemnih stanovanjih, ki da bodo vse rešila. Na koncu se nič od tega ne bo uresničilo, pritisk na cene in vrste čakajočih na stanovanja pa bodo, kot že trideset let, vsako leto daljši,« zaključuje Štih.

Celoten komentar preberite na Siolu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki