Trump pred najpomembnejšim testom mandata: to je skrivnost, s katero premaguje demokrate

Embed from Getty Images

V četrtek, 8. novembra 2018, bosta minili dve leti od enega napresenetljivejših volilnih razpletov v sodobni zgodovini zahodne demokracije, izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA.

Pojutrišnjem, v torek, 6. novembra 2018, le dva dni pred obletnico, pa Trumpa čaka najpomembnejši politični test njegovega predsedniškega mandata.

V ZDA bodo namreč potekale t. i. »midterm elections« (vmesne volitve oziroma volitve sredi mandata), na katerih bodo ameriški volivci izbirali vse člane spodnjega, predstavniškega doma ameriškega kongresa, in tretjino senatorjev, članov zgornjega doma.

Bodo republikanci obranili kongres?


Vmesne volitve dve leti po predsedniških so v ZDA že tradicionalno lažje za stranko, ki nima predsednika – volivci običajno »uravnotežijo« politično krajino. Zato so tudi tokratne volitve veliko upanje demokratov, da bi uspeli republikancem odvzeti večino v vsaj enem domu kongresa.

Raziskave javnega mnenja jim trenutno napovedujejo večino v predstavniškem domu, medtem ko naj bi v senatu večino obdržali republikanci.

A ameriško volilno telo je nepredvidljivo (še zlasti tisti del, ki dobi malo odmeva v mainstream medijih) in odkar je bil Trump pred dvema letoma izvoljen v nasprotju z domala vsemi raziskavami javnega mnenja, je treba biti dan pred volitvami z napovedmi zelo previden.

Če republikanci zmagajo, bo to predvsem zasluga Trumpa


Eno pa je gotovo že danes – če republikancem uspe, bo to v največji meri prav zasluga Donalda Trumpa.

Ta je v preteklih dneh kot riba v vodi in dela to, kar najbolje zna in pri čemer vidno uživa – na predvolilnih shodih, na katere se zgrinjajo množice, nagovarja in razgreva konservativno bazo in tako dviga rejting republikanskim kandidatom.

Ena od raziskav javnega mnenja med za letošnje volitve registriranimi volivci je namreč pokazala, da skoraj 2x več volivcev izraža povezanost s predsednikom Trumpom kot pa s sámo republikansko stranko.

Trump seveda obiskuje predvsem tiste države, kjer so tekme za kongresne sedeže tesne, in mnogim kandidatom namerijo dvig priljubljenosti prav po njegovem angažmaju.


»Utrujen od zmag«?


Vir: FB Daniel Scavino Jr.


Ne glede na izid jutrišnjih volitev pa je Trumpu uspela že ena zmaga – pod seboj je poenotil republikansko stranko, nekaj, kar se je kljub presenetljivi volilni zmagi 2016 zdelo v prvem obdobju njegovega predsednikovanja domala neverjetno.

Gibanja »nikoli Trump« (#nevertrump), med republikanci takorekoč ni več oziroma se je večinoma prelevilo v #sometimestrump (»včasih Trump«).

Občasno podporo »sometimestrumpovcev« si je Trump kljub mnogim kontroverznostim svojega načina vladanja pridobil z uresničevanjem nekaterih jasnih konservativnih politik, katerih posledica je predvsem zelo dobro gospodarsko stanje ZDA. (Brezposelnost v ZDA je denimo na rekordno nizki stopnji v zadnjih desetletjih, pod 4 %.)

Najodločilnejši dogodek pri strnitvi republikanskih vrst v času pred volitvami pa je bila Trumpova trdna podpora Brettu Kavannaughu pri izvolitvi za vrhovnega sodnika.

Trump je vztrajal tudi v trenutkih, ko je del republikanskih politikov in konservativne javnosti Kavannaugha že odpisal, in svojo podporo zdaj, ko je Kavannaugh izvoljen, obtožbe o spolnih napadih pa se po njegovi izvolitvi še bolj izkazujejo kot trhle ali celo lažne, uspešno kapitaliziral.



Trump je tako tik pred letošnjimi »midterms« tako daleč od konca, ki so mu ga tekom prvih dveh let pogosto napovedovali mainstream mediji in demokrati (ti so mu pogosto grozili celo s procesom odstavitve v kongresu), ampak trdno v sedlu.

Če mu skupaj z republikanci uspe zmagati pri volitvah v oba domova kongresa tudi tokrat, morda res ostane edino upanje za demokrate, da se bo sam »utrudil od zmag«, kar je v svojem stilu v kampanji 2016 strastno obljubljal svojim privržencem ...

KOMENTAR: Uredništvo
Trump zmaguje nad demokrati tako, da je takšen, kot so oni
Fenomen Trump bo v celoti lahko mogoče ovrednotiti šele, ko bo konec njegovega mandata (ali njegovih dveh mandatov) in ko se bo videlo tudi, kako trajne sledove bo Trump pustil v ameriški politiki. Po prvi polovici njegovega mandata prevladuje prepričanje, da je bil glavni ključ njegovega uspeha predvsem izreden instinkt za »malega človeka« (ali kot sam pravi »pozabljene može in žene Amerike«) in jasno ter politično nekorektno kritiko posledic, ki so jih v tradicionalnem jedru ameriške povzročile globalizacija, (nelegalne) migracije ter deloma tudi sekularizacija. A samo to za uspeh fenomena Trump in véliki obrat v ameriški politiki ne bi bilo dovolj. S tem je bilo mogoče prebuditi konservativno bazo, ni pa bilo mogoče poraziti demokratov in njihove politike, čedalje bolj napajajoče se v radikalno progresističnih idejnih tokovih in prevladujoči medijski kulturi. Da je Trump premagal demokrate, je moral privzeti njihovo formo in njihov način delovanja. Za to se mu v okolju, kjer je deloval in ga je oblikovalo, niti ni bilo treba kdovekako truditi. Trump je namreč čisti produkt sodobne ameriške urbane družbe in njenega najučinkovitejšega izraza – medijev in šovbiznisa. Samo tako oblikovan je imel v političnem ringu potencial zmage. Trump danes res podpira konservativne ideje, a njegovo osebnost in njegovo delovanje je oblikovala popularna kultura, ki je skoraj v celoti progresistična, oziroma levičarska. Trump je danes res republikanec, a v resnici je v stvareh, ki mu jih politični nasprotniki najbolj očitajo – da je grob, sovražen, avtoritaren – privzel tisto, kar demokrati v resnici so – grobi, sovražni in avtoritarni; samo da to sami uspejo zaviti v celofan politične korektnosti, mainstream mediji pa zloščijo njihovo podobo z lakom sočutnosti, tolerantnosti, demokratičnosti ... Trump je brezkompromisno to, kar so v svojem bistvu njegovi politični nasprotniki. In prav zato jim gre tako na živce. In prav v tej nervozi delajo veliko napak. Kar pa ob Trumpu, ki ima poseben dar, da zna nasprotnika stisniti v kot in iz njega izvabiti taktično najslabšo možno rešitev, sploh ni nenavadno. To je ključ do uspeha Donalda Trumpa. In (žal) verjetno tudi ena redkih poti, ki konservativno politiko v kulturno in demografsko naglo se spreminjajočem zahodnem svetu lahko vrne k vzvodom oblasti. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Nauk iz Venezuele