Tujcev v Sloveniji vse več, prihajajo nekatere zaostritve

V državnem zboru danes poteka obravnava sprememb zakona o tujcih. Te so osredotočene predvsem na uskladitev z evropsko zakonodajo, prinašajo pa tudi nekatere zaostritve, s katerimi želijo v vladi zmanjšati možnost zlorab socialne zakonodaje in omogočiti učinkovitejše vračanje tujcev, ki v državi prebivajo nezakonito.

Kaj prinašajo spremembe zakona o tujcih

Spremembe zakona so po besedah ministra potrebne zlasti zaradi uskladitve z evropsko Direktivo o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljnega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževanja pri projektih. Ta bi morala biti sicer sprejeta že leta 2018. Zakon pa rešuje tudi zaplete, ki so nastali zato, ker je Združeno kraljestvo v razmerju do EU postalo tretja država.

Ob tem uvaja pojem "kompleksne krize," ki v primeru resnih varnostnih incidentov, kot so se dogajali v letih 2015 in 2016 omogoča začasno prenehanje individualne obravnave vlog. Po besedah ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa so to sedaj storili v skladu z odločbo ustavnega sodišča, ki je pred leti razveljavilo možnost popolne zapore meja.

Zakon uvaja tudi možnost 30-dnevnega prostovoljnega izhoda iz države, pri čemer se posameznik, ki tega ne stori, kaznuje z globo in prepovedjo ponovnega vstopa v državo.

Strožja merila za vstop v državo

V njem se nekoliko zaostrujejo tudi merila, potrebna za pridobitev dovoljenja za bivanje v državi. Tako bo ob prvem vstopu potrebno opraviti izpit iz slovenščine na ravni A1, v primeru petletnega prebivanja pa na ravni A2. Ob tem zagovorniki poudarjajo, je takšna praksa v veljavi tudi v številnih drugih evropskih državah, na primer v Nemčiji.

Obenem bo pri dokazovanju, da ima zaposleni v Sloveniji dovolj sredstev za preživljanje, štela le še osnovna plača, ne pa tudi dnevnice in potni stroški. Te podatke bo lahko preverjal tudi FURS.

Zakon z enega na dve leti podaljšuje prehodno obdobje, po katerem ima zaposleni pravico zaprositi za združitev s svojo družino. Člen sicer ne velja v primerih, ko je ta oseba njegov edini starš. S tem želi vlada predvsem zmanjšati možnost neupravičenih zlorab socialne zakonodaje. Na to so v razpravi opozorili tudi poslanci SNS, SDS in NSi.

Sporna uvedba "kompleksne krize"

Me poslanci je sicer za največ nasprotovanja poskrbela uvedba termina "kompleksne krize", ki bi omogočila splošno prepoved vstopa v državo. Kot so poudarili poslanci iz Levice, SD, SAB, LMŠ, SD, pa tudi del poslancev SMC, je najbolj sporno, da lahko kompleksno krizo razglasi kar vlada sama. Zato so med razpravo zlasti v SMC izpostavili pričakovanje, da bi krizno stanje, tako kot velja v primeru izrednih razmer, na koncu potrdil državni zbor. Brez tega bi bili namreč zavrnjeni tujci deležni še nižjega pravnega varstva, kot so jo imeli po zakonu, ki je bil leta 2017 zavrnjen na ustavnem sodišču.

Zakon ima v trenutni obliki podporo v strankah SDS, NSi, SNS, podpira pa ga tudi poslanska skupina DeSUS. Po besedah vodje poslanske skupine SMC Janje Sluga pa so v stranki razdeljeni glede morebitne uveljavitve "kompleksne krize", zaradi česar gre pričakovati, da bo ta člen v nadaljnji obravnavi doživel tudi določene spremembe.

V Sloveniji dela več kot 100.000 tujcev

Slovenija sicer še naprej ostaja vabljiva država za številne tujce, ki iščejo priložnost za delo, ali pa jim je Slovenija odskočna deska za delo v EU.

V naši državi je imelo sicer konec lanskega leta dovoljenje za stalno in začasno prebivanje 29.802 državljanov drugih članic EU ter 172.944 državljanov članic tako imenovanih "tretjih držav".

Med njimi prevladujejo državljani BiH, katerih je skupa slabih 92 tisoč (približno polovica jih ima dovoljenje za začasno bivanje, pol pa dovoljenje za stalno bivanje), sledijo državljani Kosova (28.369), Srbije (21.028) in Severne Makedonije (15.796). Naslednja "tretja država" je Ruska federacija s samo še 3.801 dovoljenjem za bivanje. Sledita Ukrajina (2.713) in Kitajska (1.516).

Med državljani EU v Sloveniji živi največ Hrvatov (13.470), Bolgarov (4.988) in Italijanov (3.585).

V Sloveniji je bilo sicer v drugem delu lanskega leta  979 tisoč delovno aktivnih prebivalcev, od tega po oceni Zavoda za zaposlovanje okoli 11 % tujcev. Dnevnih migrantov med njimi je dobrih 4 tisoč, od tega tri četrtine s hrvaške, slaba četrtina iz Italije ter zanemarljivo malo iz Madžarske ter Avstrije.