Tuji strokovnjaki o "krivdi Zahoda": Putinova skrb ni NATO, temveč, da demokratična revolucija doseže Moskvo

Osnovna foto: Foto: depositphotos.com
Del slovenske levice, predvsem iz istoimenske stranke, je ob začetku ruske agresije nad Ukrajino trdil, da je Nato del problema, ne rešitve Ukrajine. Po skoraj dveh tednih vojne, uničenih mestih, množici mrtvih in preko 1,5 milijona pobeglih, danes nekateri še vedno obujajo misel, da je glavni krivec za vojno v Ukrajini Nato, oziroma natančneje, Združene države Amerike.

Zakaj gre za veliko zmoto, tokrat razlagamo z argumenti tujih strokovnjakov, ki leta spremljata dogajanje v vzhodni Evropi.

https://twitter.com/Liberalec2/status/1499063003546886154

Takole je Natu odgovornost za življenja Ukrajincev pripisal nesojeni kandidat za mandatarja KUL Jože P. Damijan.

https://twitter.com/llisjak/status/1500593651700875275

Tudi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan meni, da so pri taki stvari »krivde vedno deljene«, ker "niso našli načina, da se pogovorijo".

Po Kučanovi oceni bi morala Evropska unija namesto pomoči Ukrajini z dobavo orožja zahtevati premirje:

https://www.youtube.com/watch?v=KUECxqpq_Bo

Takole mu odgovarja premier Janez Janša, ter dodaja, da je Kučan s takšnim stališčem razkril svoje prave misli tudi glede osamosvajanja Slovenije.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1500510593110921218

Raziskava Valicona: Kdo je kriv za vojno v Rusiji?

Javnomnenjska raziskava Valicona je pokazala, da velika večina prebivalcev Slovenije odgovornost za vojno pripisuje Rusiji. Je pa kar 37 % takšnih, ki jo pripisujejo tudi ZDA, 22 % jih pripisuje NATO in 11 % Evropski uniji.  Podobna razmerja so na Hrvaškem in v BiH, medtem ko je v Srbiji povsem drugače.



»Vir: Raziskava #Novanormalnost, zadnja meritev 4.-6.3., n=517 (SLO, BIH), n=505 (SRB), n=535 (HRV); Valicon.«


Kaj na "krivdo zveze NATO" pravita mednarodna strokovnjaka?


Dr. Klaus Richter, profesor vzhodnoevropske zgodovine z Univerze v Briminghamu, ki celotno kariero proučuje zgodovino »majhnih« vzhodnoevropskih držav med Rusijo in Nemčijo, pravi, da ga skrbi uokvirjanje ruske vojne proti Ukrajini, kot da gre za konflikt med Rusijo in Natom.

Kot izpostavlja, se Nato seveda ne bi smel širiti na silo, a se tudi ni. Do članstva se namreč pride preko prošnje. In če želimo spoštovati avtonomijo majhnih držav, moramo spoštovati njihovo željo po vstopu v Nato.

»Za države med Nemčijo in Rusijo je 20. stoletje pomenilo: politično in vojaško agresijo, izgubo suverenosti, lakoto, ki jih je povzročil človek, deportacije v Sibirijo, etnično čiščenje, razlastitev. Njihova varnostna skrb je neskončno večja od ruske.«

Opozoril je, da ljudje na zahodu težko razumejo, kaj varnost pomeni za te države. »Varnost je v njihovo zunanjo politiko integrirana že od leta 1991. To ni nekaj abstraktnega, kot je za mnoge v Zahodni Evropi. Varnostni pomisleki Ukrajine, Litve, Moldavije ali Estonije so veliko bolj objektivni kot ruski. Od konca hladne vojne se Rusija ni soočala z nobeno vojaško grožnjo s svoje zahodne meje,« je zapisal na Twitterju.

Hkrati je opozoril, da je strah pred izbrisom iz zemljevida del podzavesti, miselnega stanja duha državljanov teh držav ter vpliva na njihovo vsakodnevno življenje, načrtovanje prihodnosti in to, kako se vidijo v zgodovini. Kot pravi, ga veseli, da so baltske države članice Nata, a žalosti, da Ukrajina to ni.

https://twitter.com/kaa_richter/status/1500085093305618435

Zaradi ruskega napada Ukrajine sedaj tudi na Finskem in Švedskem, ki sta nevtralni državi, razmišljajo o pridružitvi Natu. Raziskovalec na Aalto Univerzi na Finskem dr. Janne M. Korhonen na Twitterju izpostavlja, da je vojna v Ukrajini »kremeljski imperializem«. Pri tem posebej poudarja, da gre za "pogled levičarja".

»To ima zelo malo, če sploh kaj, opraviti z Natom in skoraj vse s Putinovo željo po ponovni vzpostavitvi Ruskega cesarstva,« piše in opozarja, da je Putin v javnosti dosledno trdil, da je bila napaka dovoliti nekdanjim sovjetskim republikam, da postanejo neodvisne. »Zdaj je na glas rekel, da je Lenin leta 1917 naredil napako, ko je nekdanja ruska ozemlja pusti »oditi« (takrat se je osamosvojila tudi Finska).

»Zdi se, da se Putin najbolj boji, in upravičeno se, da demokratična revolucija doseže Moskvo. Tako je zanj grožnja sama demokracija,« piše in izpostavlja, da so demokratične in uspešne države, ki mejijo na Rusijo, osebna grožnja Putinu, saj Rusom lahko pokažejo alternativo in nudijo zatočišče desidentom.

Korhonen opozarja, da se Putin v resnici ne boji Nata ter opozori, da je bila napotitev sil držav članica NATO v države blizu Rusije pred leto 2014 »smešno majhna«. Še po tem, ko je NATO reagiral na kršenje konvencije po II. svetovni vojni, je šlo večinoma za »kozmetične razporeditve«, neprimerljivo manjše od ruskih na drugi strani.

»Najmočnejše države z jedrskim orožjem na svetu se res ne bojijo napada drugih nacionalnih držav. Toda tisto, kar prestraši Putina in njegovo skupino kleptokratov, je zelo realna možnost, da se jih odločijo znebiti ruski ljudje,« piše Korohnen, ki meni, da je prav to razlog, zakaj se Putin trudi spodkopati EU ter zakaj podpira evropsko in ameriško skrajno desnico.

https://twitter.com/jmkorhonen/status/1496047672381345794

Tematike se v današnjem komentarju na Portalu Plus loteva tudi Dejan Steinbuch: "Ker slovenska trda levica iz dna duše sovraži zvezo NATO in ker je sovražnik mojega sovražnika moj prijatelj, so levičarski hardlinerji dobesedno padli v objem Putinu. Iz Ruske kapelice so si naredili zasebno katedralo in čeprav so jih begali Putinovo prakticiranje religioznosti, kritika komunizma in navduševanje nad imperialno Rusijo, so ga v ideološkem pogledu posvojili ter sprejeli za vrhovno avtoriteto," med drugim zapiše ter razlaga povezavo med sovraštvom do Nata in nesposobnostjo obsodbe Putinove agresije.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike