Uradnica v imenu Svobode Jankoviću ravnokar piše dovoljenje še za en uničujoči projekt

Javna obravnava na MNVP o izdaji gradbenega dovoljenja za prenovo ljubljanske tržnice še vedno odmeva. Na Domovini smo poročali, da se je obravnava 4. septembra letos zaradi kršenja pravic stranskim udeležencem v postopku sprevrgla v pravi kaos; vodja postopka Paulina Tsigarida je vpila na pooblaščence iz društva Alpe Adria Green in Civilne iniciative Tržnice ne damo, ki posledično niso mogli do besede. Po intervenciji policije je bila obravnava po sedmih urah prekinjena, kljub temu pa po naših informacijah na MNVP že pišejo odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja Zoranu Jankoviću, ki naj bi bila izdana že prihodnji teden. Danes razkrivamo pritožbo, s katero Civilna iniciativa Tržnica ne damo ostro protestira proti končnemu zapisniku, na katerem so izpuščene številne ključne stvari. Avtocesta do še ene zmage nad državljani je Jankoviću tako odprta.

Pod pritožbo in pripombe na zapisnik dveh ustnih obravnav, ki sta bili razpisani za postopek izdaje gradbenega dovoljenja investitorju, Mestni občini Ljubljana, se je podpisala vodja Civilne iniciative Tržnico ne damo, profesorica Marinka Kurilić, ki je ob tem tudi preklicala svoj podpis, ki ga je dala na koncu Zapisnika o nadaljevanju ustne obravnave 4. septembra letos, saj pravi, da je bila zavedena s strani upravnih oseb.

V civilni iniciativi se proti načrtom Zorana Jankovića sicer borijo že 19 let, medtem ko se proti C0 kanalu ljubljanski kmetje borijo desetletje. Obe zgodbi imata številne podobnosti; gradbena dovoljenja so bila izdana ob pomoči ljubljanskih uradnikov Jankoviću naklonjenih levih vlad, ob čemer je odpovedala slovenska pravna država. Ponarejen zapisnik, ki ga v Civilni iniciativi zdaj očitajo vodji upravnega postopka Paulini Tsigarida (to smo pred dvema tednoma že pisali, kako je zaradi njenega obnašanja na zahtevo odvetnika Klemna Goloba sodelavec parlamentarne preiskovalne komisije o kanalu C0 Blaž Babič tudi poklical policijo), je nov dokaz, da navadni državljani v boju z Mestno občino Ljubljana izgubljajo, trmasto pa vztrajajo le tisti z največ živcev in denarja.

V pritožbi, naslovljeni na Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki smo jo pridobili v naše uredništvo, Marinka Kurilić opozarja, da so že na prvi delni ustni obravnavi pri vhodu varnostniki delali razliko med investitorjevimi pooblaščenci in stranskimi udeleženci, ki nastopajo proti gradnji parkirne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico in so bili pred vhodom veliko pred začetkom obravnave. »Investitorjeve zaposlene in pooblaščence, ki so prišli kasneje, so varnostniki takoj spustili v sejno sobo v 3. nadstropju. A ura ustne obravnave je bila za vse ista. Gre za kršitev načela enakovredne obravnave vseh udeležencev in pomeni pristranost ravnanja upravnega organa,« drugačen tretma »mož s kovčki«, ki ponavadi v zadnjem hipu pridejo z MOL in po hitrem postopku najdejo pot v dvorano, kritizira Kurilićeva.

Obe ustni obravnavi, tako 10. junija kot 4. septembra letos sta bili v sejni sobi MNVP, ki lahko sprejme okoli 35 oseb. Kljub protestiranju stranskih udeležencev že na prvi obravnavi, da v tako majhnem prostoru ne more biti prisotna javnost, kar bi moralo biti v skladu z 8. členom Aarhuške konvencije, katere podpisnik je tudi Slovenija. »Menim, da gre za uzurpacijo GZ-1 (gradbenega) zakona in kršenje Aarhuške konvencije, ki jo je država podpisala leta 2004, ter kršenje Ustave RS, ZDIJZ in ZVO. Projekt in izvedba je financirana z davkoplačevalskim denarjem in zavestno izključiti javnost iz postopka sodelovanja pomeni zavestno zlorabo položaja uradnih oseb na Ministrstvu za naravne vire in prostor,« piše v pritožbi Kurilićeva.

Obenem je zahtevala tudi prisotnost medijev, ki v dvorano niso mogli. Smo pa v našem uredništvu pridobili zvočne posnetke, o čemer smo poročali pred dvema tednoma. Obe obravnavi sta bili sicer dolgi, junijska je trajala devet ur, druga pa skoraj sedem ur s polurnim odmorom. Ker so bile med številnimi pooblaščenci starejše osebe, ministrstvu zdaj tudi očitajo, da bi jim morali zagotoviti daljše odmore, tako pa da je šlo v slabo prezračenem prostoru za »trpinčenje udeležencev«.

Snemanje prepovedano

Kot je razvidno iz pritožbe Kurilićeve, je vodja upravnega postopka Paulina Tsigarida navzočim prepovedala kakršnokoli slikanje in snemanje, čemur so udeleženci nasprotovali »zaradi kršenja gradbenega zakona«. Kurilićeva danes trdi, da bi bilo zvočno, še bolje pa video snemanje, objektivni dokaz dogajanja in dejanskega stanja na obravnavi, »tako pa vse temelji na pričevanju posameznikov«. Po Zakonu o upravnem postopku (ZUP) je sicer zvočni zapis priloga zapisnika, česar Tsigarida ni želela spoštovati. Kot nam je povedal že odvetnik društva Alpe-Adria-Green Klemen Golob, je Tsigarida vsem navzočim prebrala iz pravilnika, da bo imel vsak pooblaščenec zgolj 20 minut za razpravo, in potem še enkrat v drugem krogu pičlih pet minut. Da za tako omejitev ni zakonske podlage, v svoji pritožbi zdaj opozarja tudi Civilna iniciativa Tržnice ne damo.

»Udeleženci smo zato protestirali proti arbitrarni in nezakoniti samovoljni odločitvi upravnega organa, ker po našem mnenju to pomeni netransparentnost postopka in skrivanje delovanja uradnih oseb v postopku vodenja! Vse izjave navzočih je strojepiska tipkala po nareku gospe Tsigarida, kar je upočasnilo čas govorcu in stranskemu udeležencu, saj je moral govoriti počasi, narekovati besedilo in istočasno tudi popravljati strojepiskine napake, tudi izpuščene besede, kar je pri omejenem času govorcu na 20 minut pomenilo, da je bil naš čas krajši za dve tretjini oz. namesto 20 minut je imel na razpolago dejansko 6 minut! Ko je udeleženec govoril hitreje, ga je voditeljica postopka obravnave opozorila, naj govori počasneje,« opisuje dogajanje na seji Kurilićeva, ki obžaluje, da tako pomembnih informacij o ozadju dogajanja televizijski gledalci niso mogli izvedeti.

Civilna iniciativa namreč v pritožbi vodji postopka Tsigaridi očita tudi, da se je ves čas nasmihala investitorjevim sodelavcem, svoji sodelavki pa nekajkrat potiho narekovala na zapisnik, česar ostali niso mogli slišati. O kakršnikoli nevtralnosti ni bilo ne duha ne sluha, kar potrjuje ustaljeno prakso ljubljanskih uradnikov na upravnih enotah in ministrstvih, ki nastopajo pristransko v korist investitorja, v vseh primerih Mestne občine Ljubljana.

Dokaz njene pristranskosti je, da njene izjave, grožnje pooblaščencem idr. niso zabeležene v zapisniku, opozarja Kurilićeva v pritožbenem pismu. Spomnimo, o tem smo na Domovini že poročali, saj je z enakimi očitki javno spregovoril tako odvetnik Golob kot ljubljanski opozicijski mestni svetnik Aleš Primc.

Civilna iniciativa v pritožbi vodji postopka očita tudi, da se je ves čas nasmihala investitorjevim sodelavcem, svoji sodelavki pa nekajkrat tiho narekovala na zapisnik, česar ostali niso mogli slišati. O kakršnikoli nevtralnosti ni bilo ne duha ne sluha.

Strokovnjakov nihče nič ne vpraša

MOL je najel strokovnjake, ki nimajo strokovne teže in jih plačuje z davkoplačevalskim denarjem, z druge strani pa neodvisnim, priznanim strokovnjakom ne dovoli, da povedo svoje mnenje, kaj šele, da bi mnenje upoštevali, očitajo v civilni iniciativi Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak iz kvote Svobode. »Še dokaz: junija smo imeli posvetovanje na SAZU, z dobrim namenom soočenja strokovnih mnenj predlagateljem projekta s strani investitorja MOL in projektanta, kot tudi neodvisnih strokovnjakov, nasprotnikov gradnje parkirne hiše pod tržnico. Do soočenja mnenj ni prišlo, saj so mestni možje, skupaj s projektantom g. Angelo Žigonom in podžupanom Rokom Žnidaršičem, odšli iz dvorane takoj po svoji prezentaciji in niso niti poslušali neodvisne eksperte,« opisujejo v civilni iniciativi.

Med strokovnjaki v Civilni iniciativi sicer najdemo imena, kot so Peter Černigoj, inženir za nizke gradnje, Franc Maleiner, strokovnjak za odvajanje in čiščenje odpadnih vod, ki je sisteme pomagal graditi v Nemčiji, pa arhitekt in oblikovalec Arne Vehovar,  Milan Zdravko Kovač, slovenski arhitekt – inovator, ki je zaslovel na področju arheološkega konservatorstva, geograf Damir Josipović, docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani Aleksander Ostan, in številni drugi.

Sicer pa Marinka Kurilić v svojem protestnem pismu ministrstvu potrjuje naša razkritja o škandaloznem obnašanju vodje obravnave Pauline Tsigarida, zaradi česar je bila pozneje klicana policija, in ko so celo možje postave upravno enoto opozorili na odločbo Ustavnega sodišča, da je trenutna Uredba o hrupu zastarela in da na podlagi projektne dokumentacije, pridobljene na zastareli uredbi, izdaja gradbenega dovoljenja ne bi bila zakonita.

Poročali smo že, da je ta opozorila društva Alpe-Adria-Green minister Jože Novak zavrnil s pojasnili, da se sodba sodišča nanaša samo na »padlo« gradbeno dovoljenje za tretjo razvojno os – jug, in ne tudi za druge, kar pa je eklatantna laž, saj je Upravno sodišče jasno naložilo državnim uradnikom, naj do uresničitve odločbe US uporabljajo zakonodajo, ki je skladna z EU. Tako pa na te na javni obravnavi pooblaščenci praktično niso mogli ponovno opozoriti, »saj vodenje obravnave ge. Pauline Tsigarida ni bilo le nepristransko, pač pa je prekinjala izjave, tudi grozila udeležencem z odstranitvijo iz prostora ob prisotnosti varnostnika. Četudi za to ni bilo nikakršnih razlogov. Ni omogočila soočenja mnenj, udeležence je ovirala pri navajanju izjav, predložitvi dokazov na vse mogoče načine, grozila z denarnimi kaznimi, kodeksom etike. Naše pripombe je ignorirala«.

Kurilićeva nadaljuje, da je bilo vsem očitno, »da gospa navija za gradnjo parkirne hiše in vodi obravnavo po željah naročnika. Večino ugovorov udeležencev je okvalificirala kot motenje razprave in ukrepala skladno s tem«. Zato domnevajo, da se je celoten postopek ustne obravnave vršil samo zato, da bi MNVP lahko uradno tolmačilo, da so nasprotni strani omogočili, da je povedala svoje mnenje, čeprav pravega soočena med investitorji in neodvisnimi eksperti ni bilo. Dodala je še, da zapisnik ne odraža dejanskega stanja, ker ni zapisa izjav uradnih oseb in ker zapisnik ni identičen z navedbami udeležencev.

Odnos do odvetnice

Popolnoma enake udeležbe so bili očitno deležni tudi zakoniti zastopniki pooblaščencev. Marinka Kurilić v protestnem pismu razkriva, kako se je vodja postopka Tsigarida spravila na odvetnico Ljubljanske nadškofije Heleno Potisek, ki je želela ugovarjati ob številnih nepravilnih ugotovitvah, a jo je Tsigarida prekinjala, »da boste povedali, ko boste imeli besedo«. Na omejitve izjav na 20 minut je odvetnica ugovarjala, da bi morali biti vnaprej opozorjeni, da bodo v razpravi omejeni in kje je zakonska podlaga za tako odločitev. Vodja postopka pa ji je, kot je razvidno iz pritožbe civilne iniciative, odgovorila, da je taka odločitev zaradi »načela ekonomičnosti«.

Odvetnica Helena Potisek Krajnc je večkrat ugovarjala, da je to arbitrarno, kar počne voditeljica, in vztrajala, da se to zapiše v zapisniku. A Tsigarida ji sploh ni odgovorila, v zapisnik ni zapisala ničesar in je zadevo po hitrem postopku peljala naprej. Svojo izjavo je nato dobila kasneje, a je vodja postopka Heleno Potisek takoj prekinila, naj govori počasneje. Odvetnica je zahtevala snemanje, da je ne bi več omejevali, čemur pa ni bilo ugodeno. Še več, Kurilićeva v svojem protestu na zapisnik opozarja, da je bila odvetnica še večkrat grobo prekinjena med svojim govorom, česar pa ni želela zapisati na zapisnik. Ko je odvetnica prosila, naj se pravilno vodi zapisnik, jo je Tsigarida verbalno napadla, da se nedostojno obnaša.

Kako komentirajo pritožbe o načinu vodenja postopka Pauline Tsigarida, na Ministrstvu za naravne vire in prostor še preverjamo. Kot tudi, ali drži naša informacija, da je gradbeno dovoljenje za obnovo ljubljanske tržnice že v postopku izdajanja. Prav tako čakamo na odgovor ministrstva, kdaj bo sprejeta zakonita in z EU skladna Uredba o hrupu, saj trenutna zastarelost obstoječe uredbe nasprotnikom gradnje tržnice odpira prosto pot do zmage na Upravnem sodišču, kot se je že zgodilo s klofuto državi v primeru razveljavljenega gradbenega dovoljenja za tretjo razvojno os-jug.