Med epidemijo poslabšanje duševnega zdravja, spalnih in prehranjevalnih navad ter fizične pripravljenosti

Pandemija koronavirusa je ob ustavitvi javnega življenja pri nas in po svetu pustila in ob ponovnem ustavljanju javnega življenja zopet pušča posledice na duševnem zdravju. Izsledki raziskav tako kažejo povečanje stresa, depresivnih motenj, anksioznosti, paničnih napadov, poslabšanje duševnih motenj pri tistih, ki so zaradi njih trpeli že prej. Prav tako na zdravje ljudi slabo vplivajo pomanjkanje gibanja, slabše prehranjevanje in spanje med epidemijo.

V Sloveniji je raziskava, ki spremlja telesni in gibalni razvoj otrok SLOfit, po preklicu spomladanske epidemije pokazala na največji upad gibalne učinkovitosti otrok in največji porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja.

Dve tretjini otrok sta izgubili več kot 13 odstotkov svoje splošne gibalne učinkovitosti, več kot 13 odstotkov koordinacije celotnega telesa, skoraj devet odstotkov moči rok in ramenskega obroča, več kot 10 odstotkov sprinterske hitrosti in več kot 17 odstotkov aerobne vzdržljivosti, ki je nujna za premagovanje vsakodnevnih naporov v gibanju in učenju. Slednji je bil 30-krat večji, kot je bil povprečni letni upad v obdobju 1989–2019.

Prisilna socialna izolacija negativno vpliva na otroke ...

Posledice pa so otrokom ostale tudi na drugih področjih. Raziskava organizacije NHS Digital razkriva, da so omejitve zaradi koronavirusa težave otrok z duševnim zdravjem povečale za 50 odstotkov. Vsak šesti otrok, star od 5 do 16 let, se tako danes spopada s težavami kot so tesnoba, depresija ali motnja pozornosti. Delež otrok s tovrstnimi težavami pa se je od leta 2017 povečal kar za dve tretjini.

V šolskem razredu s tridesetimi učenci je tako po prvem valu epidemije v povprečju pet takih, ki se borijo s težavami v svojem duševnem zdravju. Njihovo število pa utegne še narasti, saj je po pojasnilu strokovnjaka Tamsina Forda z Univerze Cambridge jasno, da sta osamljenost in socialna izolacija izredno toksična za naše zdravje. Po podatkih NHS se je delež duševnih motenj pri dekletih povečal iz 10,3 na 15,2 odstotka, pri fantih pa iz 11,4 na 16,7 odstotka.

... in odrasle

Posledic na duševnem zdravju pa ne čutijo le otroci, temveč tudi odrasli. Tako raziskava Centra za zasvojenost in duševno zdravje (CAMH) iz Toronta na podlagi 1003 anketiranih kaže, da kar petina od njih zaradi poslabšanja duševnega zdravja (tesnobe in depresije) išče strokovno pomoč. Pri tem so najbolj prizadete ženske in starši z otroki, mlajšimi od osemnajst let.

Nezdravo jemo, popijemo več alkohola in manj spimo

Manko socialnega življenja skušamo ublažiti na različne načine. Raziskava podjetja Nanos Research tako kaže, da so Kanadčani med pandemijo popili za 20 odstotkov več alkohola kot v času pred tem, štirje od petih Kanadčanov pa so ocenili, da se jim je duševno zdravje med ustavitvijo javnega življenja poslabšalo.

Študija Pennington Biomedical Research centra v ZDA, izvedena na podlagi 7000 vprašanih po vsem svetu tako ugotavlja, da smo ljudje v času pandemije pojedli več sladkarij in sladkanih pijač kot sicer. Za skoraj polovico se je sicer zmanjšalo prehranjevanje z v naprej pripravljeno in hitro hrano, na splošno pa je 20,7 % vprašanih menilo, da se prehranjujejo bolj zdravo, 35,6 % pa jih je poročalo, da jedo manj zdravo.

Prehod na nezdravo prehranjevanje so spremljali povečanje sedečega vedenja, upadanje telesne aktivnosti, kasnejši čas začetka spanja in skoraj dvakrat večji porast poročanih tesnob v primerjavi s tistimi, ki so se prehranjevali bolj zdravo. 43,8 % anketiranih je poročalo o poslabšanju kakovosti spanja, 10,2 % pa, da so v tem času spali bolje.

Države se zavedajo pomena dušenega zdravja, a ne namenijo nujno sredstev v ta namen

Čeprav je 116 (89 %) držav poročalo, da je duševno zdravje in psihološka podpora del njihovih nacionalnih načrtov odziva na COVID-19, jih je le 17 % poročalo, da so za to namenile dodatna sredstva.

V raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je 116 od 130 držav poročalo, da sta duševno zdravje in psihološka podpora del njihovih nacionalnih načrtov odziva na Covid-19, a le 17 % jih je za to namenilo sredstva.

Čeprav so si strokovnjaki enotni, da so blokade javnega življenja izjemno škodljive za javno in duševno zdravje, pa se stroka strinja tudi, da so nujne za obvladovanje širjenja virusa med populacijo, zato strokovnjaki pozivajo predvsem k čim bolj učinkovitemu odpravljanju posledic poslabšanja zdravstvenega stanja populacije na mnogih področjih.