V Združenju lastnikov nepremičnin kritični do Maljevčeve stanovanjske politike

Privzeta profilna slika
Tina S. Bertoncelj
Vir: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

Na stanovanjsko politiko aktualne vlade so pred volitvami opozorili tudi v Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji (ZLAN). Predstavili so izhodišča in predloge za reševanje stanovanjske problematike v obdobju 2026–2030. Kot so zapisali, je bila politika sedanje vlade do zasebnih lastnikov in zasebnega kapitala izrazito restriktivna, posledice pa se kažejo v vse večji stanovanjski stiski, omejeni ponudbi in visokih cenah stanovanj. Gradivo so poslali vsem političnim strankam, ki se potegujejo za vstop v državni zbor, in jih prosili, da do petka sporočijo, ali se s predlogi strinjajo oziroma kakšni so njihovi zadržki.

V Združenju lastnikov nepremičnin v Sloveniji (ZLAN) so poudarili, da stanovanjske problematike ni mogoče reševati brez vključevanja kapitala, ki je že vložen v obstoječa stanovanja in je večinoma v rokah zasebnih lastnikov. Po njihovem mnenju investicije zgolj v javna najemna stanovanja ne morejo zagotoviti zadostne ponudbe, hkrati pa izključevanje zasebnega sektorja in omejevanje njegovih ekonomskih interesov dolgoročno slabita stanovanjski trg.

»Nasprotujemo politiki, ki izključuje zasebni sektor in prekomerno omejuje ali celo izključuje njegove ekonomske interese,« so zapisali in dodali, da je bila po njihovih ugotovitvah politika sedanje vlade oziroma ministrstva, pristojnega za stanovanjsko problematiko, njihovim načelom nasprotna. To se je pokazalo tudi v tem, da so bili v mandatu te vlade prvič v zgodovini naše države izključeni iz posvetovalnega telesa, ustanovljenega za komunikacijo z vsemi dejavniki stanovanjskega področja.

Kot temeljno izhodišče predlagane stanovanjske politike so v ZLAN navedli 78. člen ustave, po katerem mora država ustvarjati možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Uspešnost politike bi se morala po njihovem mnenju meriti predvsem z razmerjem med stroški bivanja in povprečno plačo, ne pa zgolj s številom javnih stanovanj ali administrativnimi omejitvami. Ob tem so opozorili, da se je aktualna politika preveč osredotočila na ožji segment ranljivih skupin, namesto da bi sistemsko izboljšala dostopnost stanovanj za širši del prebivalstva.

Gradnja novih stanovanj in zemljiška politika

Kot ključna poudarka dokumenta so izpostavili potrebo po spodbujanju gradnje novih stanovanj in učinkovitejši zemljiški politiki. Visoke cene stanovanj so po njihovem mnenju predvsem posledica nezadostne ponudbe, k čemur prispevajo pomanjkanje stavbnih zemljišč, dolgotrajni postopki in birokratske ovire. Kritični so bili tudi do predlogov progresivnega obdavčevanja stanovanj, saj ti po njihovem mnenju odvračajo investitorje in zavirajo vlaganja v stanovanjski sektor.

Posebno pozornost so v ZLAN namenili dolgoročnemu najemu. Ocenili so, da je veljavna zakonodaja zastarela in ne zagotavlja pravne varnosti niti najemnikom niti najemodajalcem, kar spodbuja sivo ekonomijo, neprijavljene najeme in kratkoročne pogodbe. Zavzeli so se za prenovo stanovanjskega in davčnega okvira, ki bi dolgoročni najem naredil bolj stabilen, predvidljiv in davčno ugodnejši, hkrati pa bi spodbujal vzdrževanje in obnovo stanovanj.

Vir: Shutterstock

Sistem neprofitnih najemnin

Kritični so bili tudi do sistema neprofitnih najemnin, ki po njihovem mnenju izčrpava javne stanovanjske sklade in ne omogoča dolgoročne reprodukcije stanovanjskega fonda. Predlagali so, da bi javna najemna stanovanja poslovala na podlagi ekonomsko utemeljene najemnine, socialne stiske posameznikov pa bi se reševale neposredno prek socialnih transferjev, ne z administrativnim zniževanjem najemnin.

V dokumentu so opozorili še na obseg kapitala, vezanega v stanovanjski sektor. Po ocenah GURS naj bi bila vrednost stanovanj v Sloveniji blizu 100 milijard evrov, njegov prispevek k ponudbi stanovanj in javnim financam pa je po njihovem mnenju prenizek. Namesto omejevanja bi bilo treba ta kapital aktivirati z ustreznimi spodbudami, da bi se povečala ponudba najemnih in lastniških stanovanj ter izboljšala dostopnost bivanja, zlasti za mlajše generacije.

V ZLAN so zapisali, da želijo s predlogi spodbuditi javno razpravo pred volitvami in politične stranke pozvati, naj se do njihovih izhodišč jasno opredelijo ter jih po lastni presoji vključijo v svoje programe. O odzivih nameravajo obvestiti tudi svoje članstvo in širšo javnost.

V ZLAN se želijo potruditi za rešitve, ki bodo tako v njihovem kot tudi v javnem interesu. Želijo, da bodo njihovi predlogi razumljeni kot njihov prispevek v tej smeri. Predlogi so strnjeni v šest točk:

  1.  Cilj stanovanjske politike naj bo uresničevanje 78. člena ustave: Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.
  2.  Stimulirati gradnjo novih stanovanj in sprejeti ustrezne ukrepe zemljiške politike.
  3.  Stanovanjsko stisko prebivalstva je treba reševati s krepitvijo stanovanjskega gospodarstva.
  4.  Aktivirati je treba kapital, vložen v stanovanjski sektor, in pri tem zagotoviti javni interes stanovanjske oskrbe.
  5.  Urediti oddajanje stanovanj v dolgoročni najem.
  6.  Podpora stanovanjskemu sektorju iz javnih sredstev naj bo transparentna in učinkovita.

Dokument Združenja lastnikov nepremičnin je tako predvsem politično sporočilo pred volitvami: stanovanjske stiske ni mogoče reševati z omejevanjem lastnikov, investicij in kapitala, temveč z ustvarjanjem pogojev, v katerih se ponudba lahko poveča. Po njihovi oceni je aktualna stanovanjska politika vlade – pod okriljem resorja, ki ga vodi Simon Maljevac – z ideološkim nezaupanjem do zasebnega sektorja prispevala prav k temu, čemur naj bi se izognila.

Imamo manj stanovanj, višje cene in še večjo neenakost na trgu. Če bo tudi prihodnja vlada vztrajala pri istem pristopu, opozarjajo, se bo stanovanjska kriza zgolj še poglobila – ne glede na število sprejetih strategij in deklarativnih ciljev. Če se bo tudi v prihodnje stanovanjska politika vrtela v krogu ideoloških ukrepov, bo dostopno bivanje ostajalo zgolj obljuba na papirju.

Izbrano za naročnike
Dovolj stockholmskemu sindromu
Terminologija, ki podaljšuje mitologijo (6. del): Nelegalnost in nelegitimnost komunistov ter partizanov
Ali arheologija lahko poči?
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Neobstoječo storitev preplačujemo v višini več kot 370 milijonov evrov
  • 04. 12. 2025
xfyvr_ljubljana-stara-209-l.jpg
Kako stranke odgovarjajo na vprašanja o stanovanjski politiki
  • 13. 03. 2026
wu7dd_robotproizvodnjaavtomatizacijagospodarstvo.jpg
GZS bodoči vladi ponudila konkretna izhodišča za pomoč podjetjem
  • 09. 04. 2026