Veliko odkritje oglejskega krščanstva: osupljiva zgodba stoletja pozabljenega besedila

Boginjo usode Fortuno zgodovinarji dobro poznajo: v primeru pomanjkanja virov jo preklinjajo, ob odkritjih informacij iz davnine, ki so se dotlej zdele izgubljene, pa se ji zahvaljujejo. Slednje se je leta 2012 dogodilo pred ekranom v skriti dunajski pisarni, ko je po petnajstih stoletjih pozabe na novo oživel kontroverzni oglejski škof Fortunacijan s sredine 4. stoletja.

Kakor njegovo ime – latinska beseda fortuna pomeni srečo – je odkritje njegovega dela Razlage evangelijev (Commentarii in evangelia) veliko srečo prineslo vsem, ki jih zanima zgodovina širšega oglejskega območja (torej predvsem tudi Slovenija), zgodnje krščanstvo, Sveto pismo ali pa zgolj gojijo radovednost do starožitnosti.

Lik škofa Fortunacijana je bil dotlej zgodovinarjem znan, vendar zgolj v nekaj medlih obrisih. Zaradi Hieronimove opazke o naklonjenosti do arijanskega krivoverstva – kdo pa je bil v tistem času varen pred njegovim ostrim jezikom? – Fortunacijan in njegov spis Razlage evangelijev nista doživela posebnega slovesa. Že v 5. oz. 6. stoletju sta bolj ali manj izginila iz zgodovinskega spomina – vse do leta 2012, ko sta se na presenetljiv način znova vrnila skozi glavna vrata »na sceno«.

Avstrijski filolog dr. Lukas J. Dorfbauer, sicer znanstveni sodelavec na prestižni ustanovi za pripravo kritičnih izdaj zgodnjekrščanskih avtorjev Corpus scriptorum ecclesiasticorum latinorum (CSEL), je namreč odkril, bolje rečeno prepoznal besedilo, v katerem številni bralci pred njim niso videli drugega kot nek podpovprečen srednjeveški spis z biblično vsebino. Sam takole opisuje odkritje: »Ko sem leta 2012 iz tiskanega kataloga izvedel, da se v zgodnjekarolinškem rokopisu kölnske stolne knjižnice nahaja celoten, čeprav anonimen, komentar evangelijev, ki je bil neidentificiran, se nisem bil pripravljen podati na pot in knjigo raziskati v živo. Na srečo je bil celoten rokopis št. 17, ki se nahaja v Kölnu, že nekaj let dostopen na spletu, zato sem ga zlahka prelistal z moje pisalne mize na Dunaju. Bil sem osupel, ko sem odkril več znakov, ki so nedvoumno kazali na zelo zgoden izvor anonimnega komentarja.«

Akademik prof. dr. Jože Krašovec prepoznava vrednost tega dela: »Nedavno odkritje celotnega rokopisa dela Razlage evangelijev oglejskega škofa Fortunacijana iz sredine 4. stoletja je dragocena pridobitev za ves svet, še posebno simbolno vrednost pa ima za Slovenijo, ki je zgodovinsko močno povezana z Oglejem.«

Kritični izdaji latinskega besedila, ki je bila objavljena leta 2017, je kmalu sledil še angleški prevod, od nedavnega pa se lahko s tem pomembnim delo srečamo tudi v slovenščini – kot v šele drugem prevodu v sodobne jezike. Knjigo sta izdali Celjska Mohorjeva družba in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, prevod je pripravila Doroteja Novak, monografijo pa je uredil pisec teh vrstic, ki je dodal tudi obsežno spremno študijo različnih zgodovinskih, literarnih in teoloških vidikov.

Zgodovinar doc. dr. Aleš Maver prepoznava velik pomen tega odkritja, saj tako spoznavamo najzgodnejšega oglejskega cerkvenega očeta preko dela, ki verjetno velja za najstarejši ohranjeni latinski komentar evangelijev: »V monografiji, ki predstavlja redko ptico celo v evropskem in svetovnem merilu, je s svojimi besedili in obsežno študijo prvič predstavljen oglejski škof in teolog Fortunacijan, eden prvih eksegetov v vrstah latinsko pišočih kristjanov, nekak nadaljevalec dela petovionskega predhodnika Viktorina.«

V besedilu najdemo tudi odlomek, ki ga morda lahko razumemo tudi v avtobiografskem smislu: »Ko torej reče: Zato je vsak pismouk, ki je poučen o nebeškem kraljestvu, podoben hišnemu gospodarju (Mt 13,52), pokaže, da bo učeni škof, ki ga imenuje pismouk, če bo temeljito preučil vse skrivnosti Svetega pisma, ljudstvo dobro in zvesto učil ter samega sebe ponudil kot zgled pravilnega življenja, prejel nesmrtnost v nebeškem kraljestvu in si pridobil podobno slavo po nebeškem sijaju.« (Razl. ev. M. 75)

Ali je bilo njegovo učenje zvesto izročilu, kakšen zgled življenja je bil, kako učen je bil zares in še veliko bo mogoče izvedeti na spletni okrogli mizi s predstavitvijo knjige v torek, 20. aprila 2021 ob 19.00. Na njej bosta poleg prevajalke in urednika izdaje sodelovala profesor patrologije dr. Miran Špelič OFM in naš najboljši poznavalec antične zgodovine akad. dr. Rajko Bratož, z Dunaja pa se bo ekskluzivno javil tudi dr. Dorfbauer, odkritelj besedila.