[Video] Axel Kaiser: Polovico časa v službi delamo za državo, socializem temelji na zavisti (Vroča tema, 13. 10. 2025)

V tokratni Vroči temi smo gostili gospoda Axela Kaiserja, višjega raziskovalca na Mednarodni univerzi v Miamiju in predsednika upravnega odbora Fundacion Pare Progreso (Fundacije za napredek) v Čilu. Je velik podpornik prostega trga, saj pravi, da ljudem omogoča svobodno odločanje o svojem življenju, delu in lastnini, kar vodi do spontanega reda, napredka in človeškega razcveta. Trdi, da naj bo vloga države omejena na postavljanje in varovanje osnovnih pravil, ne pa aktivno usmerjanje gospodarstva. 

Spomni, da je Nemčija po drugi svetovni vojni dosegla izjemen gospodarski napredek zahvaljujoč reformam prostega trga, ki jih je uvedel Ludwig Erhard, ki je trdil, da je bil nacistični ekonomski sistem dejansko socialističen, saj je temeljil na prisili in nadzoru, ne pa na svobodnem trgu. Erhard je sprožil obsežne tržne in valutne reforme, kar je vodilo do tako imenovanega »nemškega gospodarskega čudeža«.  

Danes Kaiser opozarja, da se Nemčija in Evropa soočata s preveliko vlogo države v gospodarstvu, pretirano regulacijo, visokimi davki ter nevzdržnim pokojninskim sistemom zaradi staranja prebivalstva. Kritizira energetsko politiko, zlasti pod kanclerko Merklovo, in opozarja na upad industrijske proizvodnje ter proces deindustrializacije. Trdi, da tovrstne politike vodijo v gospodarsko stagnacijo, podobno kot v Latinski Ameriki. 

»Uspešne reforme prostega trga, kot jih trenutno izvaja Argentina, bi lahko privedle celo do tega, da bi se Evropejci, tako kot ob koncu 19. stoletja, selili tja v iskanju boljšega življenja.«  

Napisal je knjigo, kateri je dal naslov Ulični ekonomist, saj v njej izpostavi zanimivo dejstvo, češ, da imajo ljudje iz ulice bolj zdrav pogled na izmenjavo blaga in storitev, ker so pri iskanju surovin zelo varčni in imajo ogromno praktičnih izkušenj. Načela trgovine označi za preprosta, sodobni ekonomisti skušajo le zveneti pametno in s tem izgubijo rdečo nit pravih načel trgovanja.  

Knjiga je bila tako uspešna, da so jo ljudje začeli nelegalno kopirati in na črno prodajati na ulici za tretjino cene. Axel pravi, da mu je v resnici vseeno in je celo vesel, saj so knjigo kupovali ljudje z nizkimi dohodki in se izobraževali, kar je tudi bil cilj projekta.  

Enači nas s sužnji, ki delamo polovico vseh ur v službi za nekoga drugega, državo. V Sloveniji imamo namreč 50 % obdavčeno plačo.  

Spomni, da država potrebuje delovno aktivne in produktivne ljudi, vendar visoki davki demotivirajo te ljudi, saj se jim dodatno delo ne izplača, zato pogosto zmanjšajo svojo delovno aktivnost ali celo zapustijo državo. Posledično ostane manj produktivnih ljudi, medtem ko število tistih, ki živijo od državnih transferjev, narašča. Tak sistem postane nevzdržen, saj se ustvarja vedno večji pritisk na manjšino, ki dejansko ustvarja in plačuje davke. Po mnenju Kaiserja to vodi v propad družbenega in gospodarskega sistema, kot se je zgodilo v Argentini. 

Vlade z natisom novega denarja povzročijo inflacijo, kar pomeni, da vrednost denarja pade in ljudje lahko za enako plačo kupijo manj. Tako inflacija deluje kot skrita oblika obdavčitve, saj vlada najprej porabi nov denar po starih cenah, posledice pa nosijo vsi drugi. 

Rešitev za zmanjšanje inflacije vidi v zmanjšanju porabe s strani vlade, ki s tem doseže fiskalni presežek. Centralna banka tako ne potrebuje več tiskati novega denarja za financiranje dolga. Ko se poraba in tiskanje denarja zmanjšata, se stabilizirajo tudi cene in inflacija upade.  

Meni, da je Marxov Kapital slabo napisana in nepoštena knjiga, saj je Marx manipuliral z dejstvi, da bi podprl svoje teze o kapitalizmu kot suženjskem sistemu. Njegova napoved o svetovni proletarski revoluciji se ni uresničila, saj so se komunistične revolucije zgodile predvsem v zaostalih državah, ne v razvitih kapitalističnih družbah. Z idejo kapitalizma se je ukvarjal bolj iz družbenega vidika. 

V nasprotju z mnenjem večine, češ, da bo Kitajska prevzela svet, trdi, da Kitajska ne bo prehitela ZDA, ker tam ni pravne države, svobode in inovacij kot v Ameriki. Poleg tega ima Kitajska velik demografski problem, zato njena gospodarska prihodnost ni tako obetavna kot je mnogokrat prikazana. 

Subvencije označi kot slabo stvar, saj le te jemljejo denar eni skupini ljudi, med tem ko ga dajejo drugi. Tako po mnenju Kaiserja država uniči zdrav del gospodarstva, da bi podprla nezdrav del gospodarstva, ki bi moral izginiti. Odločitev o tem, kdo bo ostal konkurenčen na trgu, prepušča trgu samemu. 

Socializem po mnenju Axela temelji na zavisti, saj jo je preoblekel v idejo socialne pravičnosti. Namesto da bi priznali zavist do uspešnih, ljudje to opravičujejo z bojem za pravičnost.  

Postavi zanimivo tezo, da plače v resnici ne določa lastnik podjetja, temveč potrošniki, od katerih pripravljenosti kupovanja izdelkov je odvisno, koliko je podjetje uspešno in koliko lahko plača zaposlenim. 

Poudarja, da brez kapitalizma ni svobode, saj tam, kjer država nadzoruje gospodarstvo, izginejo tudi svoboda govora, tiska in veroizpovedi. Ko vlada nadzira proizvodna sredstva, nadzira namreč tudi ljudi in njihove pravice.  

Kot najpomembnejše pravilo iz svoje knjige bi Kaiser izpostavil pravilo, da moramo v prvi vrsti delati zase, saj je nepravično in nemoralno živeti na račun drugih. Politiki ne plačujejo iz svojega denarja, ampak silijo druge, da to storijo, zato bi morali ljudje že od mladih let razumeti pomen osebne odgovornosti in samostojnosti. 

Več o tem zelo koristnem in zanimivem pogovoru si lahko pogledate v tokratni Vroči temi, z Axelom Kaiserjem pa smo se dotaknili tudi tem, kot so: kako priti do višjih dohodkov, svoboda govora v Evropi, vloga umetne inteligence na trgu in še mnogih drugih.