[Video] Dr. Dimitrij Rupel: Ljudje so naveličani vlade, ki nam vlada (Vroča tema, 10. 12. 2025)

V Vroči temi je bil naš gost dr. Dimitrij Rupel, ki je pred kratkim izdal knjigo Diplomati s podnaslovom Zunanja politika je notranja politika. Kritizira našo diplomacijo, saj da se osredotoča na postavljanje ženskih kadrov na mesta, na katerih naj bi bile ženske v preteklosti zanemarjene, saj meni, da pogojev za dosego tovrstnih mest ne bi smeli predstavljati spol, pripadnost stranki ali ideologiji. Edini pravi pogoj, ki ga za ta mesta vidi dr. Rupel, je namreč diplomatska sposobnost. Pogovor je vodila Vida Petrovčič.

Spomni, da je bila Slovenija mednarodno priznana že pol leta po osamosvojitvi, kar vidi kot velik uspeh v primerjavi z nekaterimi današnjimi državami, ki si prizadevajo za to. Poudari, da je Slovenija Palestino priznala že leta 2007 in ne letos, kot je to razglasil Robert Golob. Priznanje Palestine danes pa pomeni priznanje Hamasa, zaključi Rupel.

Zapustitev Nata vidi kot najslabšo možnost v prihodnosti, saj Nato predstavlja ščit in varnost, Evropa pa podporo na vseh drugih področjih.

Govori o dogajanju med osamosvojitvijo, sodelovanju s Kučanom in dogodku 8. julija 1990 v Kočevskem rogu, ki je bil namenjen spravi. Tej ni bilo popolnoma zadoščeno kljub prisotnosti ljubljanskega nadškofa in predsednika Kučana. Razlog vidi v odsotnosti opozicije, Demosa.

Verjame, da obstaja realna možnost oblikovanja desnosredinske koalicije, saj opaža splošno naveličanost ljudi nad trenutno oblastjo.

»Ljudje so nekako naveličani vlade, ki nam vlada.«

Slovenija zaostaja

Med drugim opozarja, da Slovenija zaostaja za velikim delom Srednje Evrope. Medtem ko so se države, kot so Poljska, Češka, Estonija in Litva, močno modernizirale, Slovenija stagnira. Vidi očitno razliko v hitrosti preobrazbe, inovativnosti in odprtosti. Kot poudarja tudi v svoji knjigi, meni, da se Slovenci premalo zavedamo, da bi lahko živeli bistveno bolje tako gospodarsko kot politično.

Kritizira del slovenske levice, ki naj bi idealiziral radikalne levičarske modele. Janisa Varufakisa, nekdanjega grškega finančnega ministra, ki je gostoval na TV Slovenija pri Marcelu Štefančiču, opisuje kot promotorja nevarnih družbenih eksperimentov, ob katerih se sprašuje, ali si Slovenci res želijo takšne revolucije.

»To, kar on govori, je revolucija tipa Venezuela, Severna Koreja, Kuba.«

Izrazi skrb nad porastom kriminala, mamil in moralnega razkroja predvsem med mladimi. Migracije izpostavlja kot dejavnik nestabilnosti in družbenih sprememb, na katere Slovenija ni bila pripravljena.

Anekdote iz ozadja

Kot nekdanji diplomat opisuje številne anekdote iz ozadja ljudi, ki kažejo zunanjemu svetu le eno plat, in opiše spor z Danilom Türkom, ki naj bi blokiral njegovo imenovanje zaradi političnih in ideoloških razlik. Türka povezuje z gibanji, ki so bila proti slovenski osamosvojitvi in proti zahodni usmeritvi države.

Poudarja, da je Slovenija podobno kot mnoge evropske države dolga leta živela v udobju nizkih obrambnih izdatkov. Meni, da so bila Trumpova opozorila, da se Evropa »vozi zastonj«, upravičena. Danes se je odnos do obrambe v EU bistveno spremenil predvsem po ruski agresiji.

Meni, da Putin ni nikoli sprejel dediščine Gorbačova, ki je skušal ohraniti Sovjetsko zvezo v blažji, konfederalni obliki. Putin po njegovem mnenju žaluje za starim imperijem, ne razume pa realnosti, da so mnoge države želele izstopiti takoj, druge pa so čakale zaradi notranjepolitičnih zapletov, kot je na primer Ukrajina.

Opisuje svoje srečanje z Juščenkom in Sakašvilijem leta 2005, kjer je slednji samozavestno napovedal val revolucij v Gruziji, Ukrajini, Belorusiji in celo v Rusiji. Sogovornik ironično dodaja, da bi Putin, če bi to slišal, doživel šok. Navede celo citat: »Četrta revolucija bo v Rusiji in Putina bomo vrgli ven.«

Ocenjuje, da je trenutna situacija z Rusijo nevarna predvsem zato, ker ima Putin v Trumpu potencialnega političnega zaveznika. Meni, da je Evropa v nenavadnem položaju, kjer je lahko hkrati tarča ruskih interesov in ameriških pritiskov. Spomni tudi na povečanje vdorov dronov nad Nemčijo kot opozorilni znak, in izjavi, da Rusiji večje tveganje predstavlja Kitajska, ne Evropa, ter da bi morala Rusija Evropo videti kot naravnega zaveznika, ne kot tekmeca.

»Evropa je postala sovražnik Amerike in Rusije hkrati. Tega me je zelo strah.«

Desnica bi na volitvah lahko zmagala, ampak ...

V povezavi s prihajajočimi volitvami ponovno spomni, da bi desnica lahko zmagala, a pod pogojem, da bi zmanjšala demonizacijo Janeza Janše in odprla vrata širšemu, idejno raznolikemu krogu strokovnjakov. Janšo vidi kot zelo operativno sposobnega, a meni, da bi potreboval več oddaljenosti od kulturnih bojev in ideoloških konfliktov. Kritizira njegovo preveliko zanimanje za kulturne in marksistične debate, ki odvračajo pozornost od razvojnih vprašanj.

Slovenska desnica bi se po mnenju Rupla morala modernizirati in se težav lotevati na sodoben način ter razmišljati o inovativnih rešitvah. Pri tem ima v mislih predvsem digitalizacijo, umetno inteligenco, družbena omrežja, tehnološke spremembe. Trdi, da se mora politika posodobiti, če želi voditi državo skozi nove izzive.

Govorili smo tudi o vlogi Kučana pri vprašanju Nata, prehodu Ukrajine k samostojnosti, napovedi prihodnosti Evrope, obsežnem intelektualnem prispevku dr. Dimitrija Rupla k slovenski politiki in literaturi ter še marsičem.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora!