[Video] Federico Potočnik, Nenad Glücks: Kdo bo prevzel odgovornost za ljudi, ki umirajo v čakalnih vrstah? (Odmev tedna, 18. 7. 2025)

Izvolili smo tretjo ligo politikov: prvaki so v tem, da razbijajo vaze, potem pa se hvalijo, kako jo popravljajo. Tako v Odmevu tedna zdravnik infektolog Federico V. Potočnik. To se ne kaže samo v njihovem pristopu do zdravnikov in bolnikov, pač pa tudi na mnogih drugih področjih, denimo pri odnosu do nasilja dela romske skupnosti, ki v zadnjih tednih pretresa državo. Pa tudi v davčni politiki. Bolj so sposobni pobirati davke in denar razporejati svojim, kot pa ustvarjati, dodaja novinar Domovine Nenad Glücks.

Poglede na aktualno družbeno-politično dogajanje v tokratnem Odmevu tedna predstavljata infektolog v Splošni bolnišnici Celje Federico V. Potočnik in novinar tednika Domovina in politični analitik Nenad Glücks.

V Svobodi je v žepu vse manj

Davčna politika: V času aktualne vlade se je davčni primež, torej del dohodka, ki si ga od bruto plače prisvoji država, povečal z 42 na 46 odstotkov. Med državami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj se je ta primež najbolj zvišal prav v Sloveniji, opozarja Glücks. Ljudem oblastniki s tem jemljejo tudi del ekonomske svobode. In to v času, ko vlado vodi stranka, ki sama sebe imenuje Svoboda.

Tudi iz tega razloga je Hrvaška vsako leto dražja, dodaja Potočnik. Začeli smo zaostajati za državami, ki so nam še pred desetletjem gledale v hrbet. Danes se marsikateri Poljak in Čeh po slovenskih cestah vozi z lepšimi avtomobili, kot se vozimo sami. Slovenski podjetniki pa se selijo na Hrvaško. Saj jim je tako »naročil« predsednik vlade! Potočnik se sprašuje, kdo bo financiral socialo, ko bodo na tuje pobegnili vsi tisti, ki ustvarjajo.

Kako močan je še antijanša refleks?

A vprašanje je, ali je to, koliko jim ostane v žepu, prioritetno vprašanje večine slovenskih volivcev. Tudi fokus Svobode na volitvah prihodnje leto po mnenju Glücksa ne bo na tem, kaj so dosegli, saj niso dosegli dosti. Kako se bodo po mnenju analitika svobodnjaki lotili kampanje in pri kolikšnem deležu volivcev bi lahko pri takšnem fiasku aktualne vlade še deloval »antijanša« refleks?

Potočnik sicer poudarja, da bi morali politiki bolj kot na voditelje strank staviti na program, okoli teh pa zbrati stranke, ki se v njem prepoznajo. Pri takšni naravnanosti bi bilo po njegovem mnenju možno tudi sodelovanje med strankami desne in leve sredine.

A Glücks opozarja: večina volivcev še vedno izbira na temelju osebnosti. Tako so Goloba pred zadnjimi volitvami prodali kot inteligentnega managerja, ki je za mnoge predstavljal dobrodošlo alternativo. Na drugi strani pa mnogi kot edino alternativo levici vidijo predsednika SDS Janeza Janšo in oprostijo marsikaj, ker jih morda pri njegovem ravnanju kdaj zmoti.

Na katero geslo stavijo podporniki in simpatizerji SDS? Kje analitik vidi izzive Nove Slovenije in kakšen potencial ima Anže Logar? Kdo bo prej dosegel preboj in na svojo stran privabil več kot 10 odstotkov volilnega telesa? Odgovarja Glücks. Potočnik pa pojasni, zakaj bi v predvolilni kampanji morali politiki preseči retoriko, kdo bo s kom in zakaj (ne)?

Bolniki umirajo, vlada pa normalizira drogiranje

Vlada se torej z doseženim ne bo mogla hvaliti. Tako kot je klavrna vsebina, so klavrni njeni ukrepi. Tudi na področju zdravstva, kjer se vladne poteze že nevarno poznajo v zdravstveni oskrbi. To pa je posledica vojne, ki jo predstavniki vlade bijejo proti zdravnikom, hkrati pa se dela, kot da ne bi bilo posledic. Z vsakim novim zakonom se slabša položaj zdravstvenih delavcev in zdravstva nasploh in Potočnik je prepričan, da se tega tudi v vladi dobro zavedajo.

»Če vam rečejo, da boste na pregled čakali pet let, to ne pomeni, da bolezen lahko na ta pregled počaka,« je povedal. Izpostavil je primer, ko se je v času čakanja na pregled stanje bolniku tako hudo poslabšalo, da mu danes ni več pomoči. Kdo bi moral prevzeti odgovornost za ljudi, ki umirajo v čakalnih vrstah?

Vlada pa se medtem ukvarja s tem, kako bi normalizirala drogiranje, opozarja zdravnik infektolog. Doslej smo na cestah imeli težave z alkoholom, po novem jih bomo imeli še s konopljo. Zakaj vlada na tem področju ravna dvolično, vam odgovori analitik Nenad Glücks.

»Ena večjih sramot te vlade«

Dvoličnost pa se kaže tudi v odnosu aktualne oblasti do varnosti državljank in državljanov. Notranji minister Boštjan Poklukar govori o Sloveniji kot varni državi, obenem pa skuša relativizirati pomen vse pogostejših napadov pripadnikov romske skupnosti na domačine. Prizadevanja za ukrepe, ki bi zaustavili razrast nasilja, pa povezuje s političnimi interesi posameznih strank.

Minister, ki je shode proti romskemu nasilju poimenoval kar 'festival političnih strank SDS in NSi', je po oceni Glücksa »ena večjih sramot te vlade«. S čim vse si je prislužil takšno oceno in zakaj analitik ocenjuje, da se vlada problematike romskega nasilja sploh ne bo lotevala? Na katerem območju v Sloveniji so se stvari nepovratno poslabšale in so v tem trenutku že »onkraj rešitve«?

Da je »sramota« pravšnji opis ministra, se strinja Potočnik. Spomnil je, da prihaja iz Argentine, kjer so v preteklosti prav tako imeli obdobja izrazitega porasta kriminala. »Začelo se je na isti način,« je opozoril. Če nekdo ukrade kolo in se mu nič ne zgodi, bo naslednjič lastnika najprej pretepel, nato pa ukradel kolo. Če se mu še vedno ne bo nič zgodilo, bo v tretjem poskusu prišel s pištolo. Zakoni morajo veljati tudi zanje, poudarja Potočnik. Bi bilo po njegovem mnenju treba pri nas povečati zapore?

Vzporedni svet

Predstavniki oblasti živijo v vzporednem svetu tudi, ko gre za zunanjo politiko. Še posebej tu bi morali biti karseda konsistentni, pri nas pa se dogaja, da jo zlasti leve vlade izkoriščajo za notranjepolitične potrebe.

Tako je tudi razglasitev izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča za nezaželeni osebi izključno notranjepolitična poteza, je prepričan Glücks. Tega ne počnejo zato, ker bi s tem hoteli prispevati k miru na Bližnjem vzhodu, pač pa, ker vedo, da takšna drža njihovi volilni bazi ustreza. »Uporabljajo državo za svoje politikantske namene,« je prepričan.

Izjema ni niti evropska komisarka Marta Kos, ki je s komentiranjem svojih notranjepolitičnih preferenc ravnala proti določilom pogodbe o EU. Evropski komisarji se namreč ne smejo izrekati o političnih preferencah, ne glede na to, za katero državo gre. A če za Kosovo še vemo, iz katerega političnega miljeja izhaja, je Glücks vsaj nekoliko presenečen, da to ni zmotilo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. »Problem je torej še višje kot pri Marti Kos,« poudarja analitik. Potočnik pa dodaja, da bi se morali počasi odvaditi pranja umazanega perila na tujem oziroma si v večji meri prizadevati, da bi stvari rešili doma.

Direktorica RTVS v nasprotju interesov

Glücks v oddaji razkrije tudi podrobnosti o dogajanju v RTV Slovenija, ki jih je v minulem tednu odstiral v tedniku Domovina. Zakaj se je predsednica uprave javnega zavoda Natalija Gorščak znašla v neposrednem nasprotju interesov?

Pa tudi o tem, kako na javnem zavodu ravnajo z neposlušnimi kadri. Nekdanja zaupnica za prijavo kršitev znotraj zavoda (zaupnica žvižgačev) Mojca Jerman Čuček se je namreč znašla v nemilosti uprave, saj je po oceni novinarja pregloboko dregnila v koruptivne prakse na javni radioteleviziji. Zaupnico so s položaja odstavili, zaradi česar ta zdaj toži medijsko hišo, ki ji očita izvajanje povračilnih ukrepov. Vse to pa se dogaja v času »osvobojene« RTV Slovenije, pravi Glücks in dodaja, da je tudi gledanost oddaj nacionalke vse slabša.

Da gre pri negospodarnem ravnanju z javnimi sredstvi za »modus operandi« aktualne vlade, dodaja Federico Potočnik. »Skrajna levica je najboljša reklama za privatizacijo česar koli,« še pravi.

Kaj sta sogovornika povedala o zadnjih ravnanjih Urške Klakočar Zupančič in njenih rdečih čeveljcih? In za koliko so Ljubljančanke in Ljubljančani preplačali znamenito skulpturo, ki po novem krasi prestolnico? Vse to in še več v zadnjem preddopustniškem Odmevu tedna.