Vlada bi odpravlila diskriminacijo učencev zasebnih osnovnih šol, a bi si jih bolj podredila
Ob nespoštovanju odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javni izobraževalni program, je februarja 2016 ministrica pojasnjevala, da pripravljajo celovite rešitve.
V tem kontekstu je parlament pred dvema dnevoma zavrnil predlog SDS-a glede ureditve področja financiranja in sprejel predlog novele Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Na formalni ravni z njo sicer odpravljajo diskriminacijo glede financiranja, na praktični ravni pa zasebnim osnovnim šolam postavljajo kup novih ovir in omejitev, s katerimi bo nad njimi visela dolga roka države.
Ministrica Makovec Brenčičeva je držala obljubo in predstavila novelo ZOFVI, ki naj bi poleg financiranja zasebnih šol celostno urejal področje vzgoje in izobraževanja. Sedaj je lažje razumeti tudi torkov obisk premierja Cerarja na OŠ Alojzija Šuštarja in njegovo zagotovilo, da bo financiranje javnih in zasebnih šol izenačeno.
Kakšne so torej glavne spremembe, ki jih zasebnim šolam prinaša novela ZOFVI?
Zasebne osnovne šole bi bile po novem za izvedbo javno veljavnega programa financirane tako kot javne šole, torej stoodstotno. Po drugi strani šole staršem ne bi smele več zaračunavati šolnine, tudi ne za dodatno ponudbo, ki jo zagotavljajo.
V noveli so natančneje opredeljeni pogoji, po katerih strokovni sveti odločajo ali je program zasebne šole javno veljaven ali ne. Ti so doslej pri presojanju, ali naj program zasebne šole pridobi javno veljavnost, v skladu z zakonom morali preveriti, ali je ta v skladu s cilji vzgojno-izobraževalnega sistema in ali zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
Če bo novela sprejeta, bodo morali po novem ugotovljati tudi, ali zasebna šola s svojim programom prispeva k »bogatitvi šolskega prostora« oziroma ali pomeni »dopolnitev javnega šolskega sistema«.
Javno veljavni program zasebne šole bo pod drobnogledom strokovnega sveta ves čas šolanja. Če bo ugotovil, da so bila kršena določila, na podlagi katerih je program pridobil javno veljavnost in s tem možnost stoodstotnega financiranja, bo strokovni svet lahko predlagal izbris zasebne šole iz razvida šol z javno veljavnim programom.
Merila in postopke v zvezi z evalvacijo programov zasebnih šol bo predpisoval minister za izobraževanje.
Novela je na ogled na portalu e-uprava in bo v javni razpravi do 15. maja.
Po sedanji ureditvi je minister za izobraževanje podal zgolj mnenje glede določenega ravnatelja zasebnih šol. Po novem bo minister ravnatelje tudi potrjeval.
Novela ZOFVI pa poleg urejanja financiranja šol pa ureja tudi nekatera druga področja kot je ukinjanje volonterskih pripravništev za bodoče učitelje, strožje sankcioniranje nasilja med vrstniki in strožje omejevanje oseb, zoper katere je bil uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Te osebe ne bodo smele biti zaposlene niti po pogodbi, ne bodo smele voditi delavnic ali sodelovati pri pripravi učnih gradiv.
V tem kontekstu je parlament pred dvema dnevoma zavrnil predlog SDS-a glede ureditve področja financiranja in sprejel predlog novele Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Na formalni ravni z njo sicer odpravljajo diskriminacijo glede financiranja, na praktični ravni pa zasebnim osnovnim šolam postavljajo kup novih ovir in omejitev, s katerimi bo nad njimi visela dolga roka države.
Ministrica Makovec Brenčičeva je držala obljubo in predstavila novelo ZOFVI, ki naj bi poleg financiranja zasebnih šol celostno urejal področje vzgoje in izobraževanja. Sedaj je lažje razumeti tudi torkov obisk premierja Cerarja na OŠ Alojzija Šuštarja in njegovo zagotovilo, da bo financiranje javnih in zasebnih šol izenačeno.
Kakšne so torej glavne spremembe, ki jih zasebnim šolam prinaša novela ZOFVI?
Financiranje izenačeno, šolnine prepovedane
Zasebne osnovne šole bi bile po novem za izvedbo javno veljavnega programa financirane tako kot javne šole, torej stoodstotno. Po drugi strani šole staršem ne bi smele več zaračunavati šolnine, tudi ne za dodatno ponudbo, ki jo zagotavljajo.
Strokovni svet bo odločal ali zasebna šola "bogati šolski prostor"
V noveli so natančneje opredeljeni pogoji, po katerih strokovni sveti odločajo ali je program zasebne šole javno veljaven ali ne. Ti so doslej pri presojanju, ali naj program zasebne šole pridobi javno veljavnost, v skladu z zakonom morali preveriti, ali je ta v skladu s cilji vzgojno-izobraževalnega sistema in ali zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.
Če bo novela sprejeta, bodo morali po novem ugotovljati tudi, ali zasebna šola s svojim programom prispeva k »bogatitvi šolskega prostora« oziroma ali pomeni »dopolnitev javnega šolskega sistema«.
Javno veljavni program zasebne šole bo pod drobnogledom strokovnega sveta ves čas šolanja. Če bo ugotovil, da so bila kršena določila, na podlagi katerih je program pridobil javno veljavnost in s tem možnost stoodstotnega financiranja, bo strokovni svet lahko predlagal izbris zasebne šole iz razvida šol z javno veljavnim programom.
Merila in postopke v zvezi z evalvacijo programov zasebnih šol bo predpisoval minister za izobraževanje.
Novela je na ogled na portalu e-uprava in bo v javni razpravi do 15. maja.
Tudi izbira ravnatelja zasebne šole v rokah aktualnega ministra
Po sedanji ureditvi je minister za izobraževanje podal zgolj mnenje glede določenega ravnatelja zasebnih šol. Po novem bo minister ravnatelje tudi potrjeval.
Novela ZOFVI pa poleg urejanja financiranja šol pa ureja tudi nekatera druga področja kot je ukinjanje volonterskih pripravništev za bodoče učitelje, strožje sankcioniranje nasilja med vrstniki in strožje omejevanje oseb, zoper katere je bil uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Te osebe ne bodo smele biti zaposlene niti po pogodbi, ne bodo smele voditi delavnic ali sodelovati pri pripravi učnih gradiv.
Ostali članki na Domovini o problematiki zasebnega šolstva:
Rok Trdan: Vlada ignorira odločitev Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol. Kako urejeno v Evropi?
Seja ustavne komisije glede financiranja programa zasebnih šol pokazala, da nekateri poslanci ne vedo, o čem odločajo.
Rok Čakš: Glavne zmote o zasebnem šolstvu v Sloveniji
Rok Trdan: Vlada ignorira odločitev Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol. Kako urejeno v Evropi?
Seja ustavne komisije glede financiranja programa zasebnih šol pokazala, da nekateri poslanci ne vedo, o čem odločajo.
Rok Čakš: Glavne zmote o zasebnem šolstvu v Sloveniji
Zadnje objave
V Šentjerneju o varnosti in romski problematiki
3. 11. 2026 ob 17:17
Svojci na smrt obsojenega olimpijca še danes ne vedo, kje je pokopan
3. 11. 2026 ob 16:00
Zimska oprema: zakon jo zahteva od 15. novembra, vendar narava zna presenetiti
3. 11. 2026 ob 15:59
Mihael Zupančič, minister za pravosodje: S SKOK-om do bolj učinkovitega pravosodja
3. 11. 2026 ob 15:00
Nevarna onesnaževala v slovenskih rekah in podzemnih vodah
3. 11. 2026 ob 13:44
Vzpon Islamske države (17. del): Pravna struktura Islamske države
3. 11. 2026 ob 12:00
Jani Kramar ob umirajočih vedno znova spoznava dragocenost življenja
3. 11. 2026 ob 11:30
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (17. del): Pravna struktura Islamske države
3. 11. 2026 ob 12:00
Kirgizistan – med nebeško modrimi jezeri, mogočnimi gorami in nomadsko tradicijo
3. 11. 2026 ob 9:00
Agresorska rdeča zvezda
3. 11. 2026 ob 6:00
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
1 komentar
kova.igor
Z ljudmi se igrajo že leta. Da pa norčevanje dopušča RKC...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.