Vlada poskuša pretentati NATO - obramba po njenem tudi ceste, bolnišnice in falcon

Slovenija bo cilj dveh odstotkov BDP za obrambo po napovedih predsednika vlade Roberta Goloba dosegla že letos. Toda pozor: ne le v dvig usposobljenosti Slovenske vojske in nadgradnjo zmogljivosti, vlada bo skušala zavezništvu kot obrambne izdatke prikazati tudi že obstoječe infrastrukturne, znanstvene in zdravstvene izdatke. Kljub »dvigu« obrambnih izdatkov tako dodatnega denarja v ta namen sploh ne načrtuje. »To povečanje na dva odstotka letos ne pomeni, da bomo za obrambne izdatke namenili dodatna finančna sredstva, bomo pa ta sredstva, ki jih že namenjamo za določene infrastrukturne in druge obrambne namene, opredelili kot obrambne izdatke,« je na novinarski konferenci celo prostodušno priznal finančni minister Klemen Boštjančič.

Golob: obramba je več kot vojska

»Vlada verjame, da se varnost ne zagotavlja samo z nakupi orožja, ampak predvsem s tem, da v sistem obrambe, varnosti in odpornosti vključi čim širše število ljudi, naših prebivalk in prebivalcev,« je na novinarski konferenci povedal premier.

Spomnil je, da se je Slovenija že lani lotila celovite prenove obrambne in varnostne politike z namenom krepitve odpornosti slovenske družbe. Tako v okviru vaje Odpornost kot v okviru številnih posvetovanj s poveljniki znotraj zavezništva Nato so po besedah Roberta Goloba prišli do novih spoznanj, zlasti do tega, da je treba obrambno in varnostno politiko prenoviti oziroma jo razširiti.

Poleg Slovenske vojske z novo resolucijo v zmogljivosti uvajajo rezervne sile, s čimer se bo po njegovih besedah izrazito povečalo število ljudi, vključenih v obrambni sistem.

»Obramba je bistveno več kot samo vojska,« je dejal premier in spet našteval investicije v večnamenske objekte oziroma dvojno rabo, od luke, cest in železnic pa do bolnišničnih zmogljivosti in kibernetske varnosti.

Zatrdil je, da je Slovenija odgovorna do zavezništva in da bo svoje zaveze izpolnila. Kot je dodal, pa bodo program izvedli racionalno in da se s tega naslova ne predvideva nobenih rezov »ne v letošnji proračun ne v zatečene socialne pravice ali katere koli druge pravice v prihodnosti«.

Morebitne dodatne stroške bodo po njegovi napovedi financirali z zadolževanjem, zato je ministrstvo za finance v Bruselj že poslalo zahtevo za uveljavitev odstopne klavzule pri zadolževanju.

Bo zavezništvo nasedlo vladnemu poskusu obvoda?

Načrt vlade torej sploh ni zvišanje obrambnih izdatkov, pač pa že obstoječe projekte prikazati kot obrambne izdatke ter upati, da bo zavezništvo zamižalo na obe očesi. Na vprašanje, ali so seznanjeni s stališčem Nata, ali bi bilo to dopustno, predsednik vlade Robert Golob ni odgovoril neposredno, pač pa le z že večkrat izrečeno krilatico, da obramba ni samo nakup orožja.

Da je skrb o rezih odveč, je potrdil tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Prav tako je jasneje opredelil vladni poskus obvoda: »Naše stališče je vedno enako: da je pojem varnosti širok in ne predstavlja zgolj ozkega segmenta oboroževanja. Zato bomo v maksimalni meri tudi sledili učinkoviti in smiselni uporabi tovrstne definicije«.

Ceste, bolnišnice, falcon: vse bo obrambni izdatek

Vlada bo tako kot obrambne skušala prikazati tudi stroške s področja infrastrukture, znanosti in zdravstva. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ocenila, da je »popolnoma logično«, da se infrastrukturni projekti, ki denimo izboljšujejo vojaško mobilnost, prikažejo kot obrambni izdatek oziroma izdatek za večjo odpornost naše države. Tako bodo že letos kot obrambni izdatek prikazali 221 milijonov evrov infrastrukturnih investicij.

Da izgradnja dodatne zdravstvene infrastrukture za dvojno rabo zagotavlja večjo odpornost zdravstvenega sistema v primeru vojaških konfliktov in naravnih nesreč, je dodala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. S področja znanosti pa je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič kot obrambni izdatek opredelil kibernetsko varnost.

Tudi obrambni minister Borut Sajovic je izpostavil, da se zgodbe o varnosti oziroma odpornosti države lotevajo bistveno širše od oboroževanja, saj vanjo vključujejo vse resorje, ki zagotavljajo krepitev odpornosti države. Slovenija ostaja verodostojna članica zavezništva in bo dosegla zmogljivosti, ki jih Nato predpisuje, je povedal minister.

Sajovic se je dotaknil tudi namigov o nakupu novega letala falcon in pojasnil, da ga za zdaj ni v načrtih, da pa verjame, da ga bo Golob, ko bo »predsednik naslednje vlade«, tedaj uvrstil v program. Obstoječe letalo je sicer dobro servisirano, toda tudi že dokaj staro, več kot 20 let, je med drugi povedal minister.