Vpili smo »Tito, Stalin!«, bila sem čisto indoktrinirana

Foto: Wikipedia

Zgodba izvorno tržaške levičarske družine Bordon je nekaj posebnega. Pripoveduje jo leta 1932 v Ljubljani rojena gospa Božena Bordon, ki s svojo resnicoljubnostjo gledalca posebej pritegne. Zvečer bo nastopila v oddaji Pričevalci na TVS.

»Politika je uničila našo družino,« poudari gospa Božena. Iz Trsta so morali zbežati, potem ko je oče, ogorčen nad požigom Narodnega doma leta 1920, zažgal italijansko zastavo. Kot številnim drugim primorskim emigrantom, ki so se pred Italijani umaknili v Jugoslavijo, jim je trda predla. Živeli so zelo skromno.

Foto: zajem zaslona TVS

Rado in Dušan Bordon med italijanskimi partizani

Politično aktivna sta bila starejša brata, leta 1915 rojeni Rado in pet let mlajši Dušan: »Rado je bil bolj umirjen. Dušan je bil pa … on je verjel v Sovjetsko zvezo, s tem smo bili ... Jaz sem mislila, da je Stalin bog.« Bila sta zelo bistra, Dušan je študiral romanistiko, Rado pa ruski jezik in pravo. Oba sta bila aktivna v komunističnem gibanju in na protivladnih demonstracijah, ki jih je pogosto podpirala Kominterna. Dušan je bil celo med ustanovitelj Društva prijateljev Sovjetske zveze, prav on je k sodelovanju pritegnil Karla Destovnika. Kmalu po okupaciji leta 1941 so okupatorji oba brata internirali v Italijo. Tam sta malo pred kapitulacijo Italije zbežala iz zapora in ustanovila 24. garibaldinsko brigado Pio Borri. Dušan je postal tudi njen prvi politični komisar. Leta 1944 so v kraju Caprese Michelangelo fašisti njegovo brigado presenetili in Dušana Bordona v boju smrtno ranili. Pred slabim mesecem so Dušanu Bordonu, osemdeset let po njegovi smrti v občini Caprese Michelangelo pri mestecu Anghiari  postavili spomenik.

Udbovci slabši kot fašisti

Rado je vojno preživel, v Ljubljano je prišel v zmagovitem sprevodu in kot kulturnik prvi spregovoril na Radiu Ljubljana. Bil je književnik, prevajalec in vsestranski kulturni delavec. Zanimiv je pred tem tragičen prizor, ko Rado in Božena opazujeta ujete in pretepene domobrance na poti v smrt in jim Rado kljub nasprotovanju stražarja prinese vodo. Tudi brat Rado, ki je bil ugleden kulturnik in partizan je pozneje izkusil komunistične zapore – in to zaradi nedolžne šale v času pusta, ko je preoblečen v kardinala delil odpustke na račun petletke. Ko so ga udbovci prišli aretirat, je mama vpila na njih, da se obnašajo slabše kot fašisti.

Foto: zajem zaslona TVS

Za eno izjavo – leto in pol samice

Mlada Božena je verjela v komunizem, takoj po vojni je bila pri sorodnikih v Trstu, videla je kako so morali partizani mesto zapustiti. Takrat še ni vedela, da so komunisti s pobijanjem ljudi v fojbah usodno omadeževali ugled Slovencev. Pač pa se je kasneje udeleževala demonstracij za Trst, s katerimi je režim dejansko slepil svoje ljudi. »Vpili smo: »Tito, Stalin,« tako, da sem bila 3 dni brez glasu. Mlad človek je bil dojemljiv za take stvari. Vprašali smo jo: »Ste skandirali tudi za Trst in Gorico?« Odgovorila je: »Tudi ja. Trst je naš! Je bila manifestacija pred univerzo, vpili smo: Život damo, Trsta ne damo! Moj sošolec je bil pa zelo brihten, krasen poba. Je pa rekel: Kaj pa vpijejo te norci ne? Sej Trst ne bo nikdar naš. Preroške besede. Eno leto in pol samice je dobil. Njegov kolega je bil špijon in ga je ovadil. To so dejstva!«

Stalin je bil bog

Glavni idol je bil za režim Stalin in potem ob njem Tito. »Potem pa pride informbiro. Jaz sem bila v delovni brigadi, mislila sem, da gradimo socializem. In opolnoči so nas nagnali ven in nam povedali, da zdaj pa s Stalinom nismo več prijatelji. Ne moreš razumeti, še včeraj je bil bog, danes je pa baraba. Ja to ne gre. Kaj pa je narobe zdaj s tem Stalinom. Jaz sem bila čisto indoktrinirana.« Družina je potem spregledala in do režima vzpostavila distanco. Božena je končala študij in delala v bolnišnici na rentgenu. Izjemno zanimiva je bila njena izkušnja, ko je v petdesetih letih delala v bolnišnici v Veliki Britaniji. Veliko in rada je inštruirala angleški jezik ter bila uspešna tudi pri tistih, nad katerimi so drugi že obupali.

Boženino pričevanje, od neomajne vere v komunistično ideologijo do spoznanja resnice in Svetega pisma, ki ga ob koncu pričevanja prime v roke, je hkrati prispodoba življenja preizkušene Slovenke, Primorke in Ljubljančanke, ki pri svojih 92 letih preseneti s čilostjo ter veselim značajem.

Oddaja Pričevalci z Boženo Bordon bo na sporedu 7.5. ob 23.50 na TVS 1, ponovitev pa v soboto 11.5. ob 9.15 na TVS2. 

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike