Vroča tema: Vse večje prelaganje odgovornosti za vzgojo otrok se kaže tudi v velikih zasvojenostih z elektronskimi napravami

Z novim šolskim in katehetskim ter kmalu tudi akademskim letom se pozornost usmerja v vodstva izobraževalnih ustanov. Najbolj na udaru so v prvih dneh ravnatelji in učitelji. O tem, zakaj je poklic učitelja v zadnjih letih izgubil vrednost, kdo je za to odgovoren, kako je s prelaganjem odgovornosti, in tudi kako se soočajo z vse več birokracije, nasiljem v šoli in sodobnimi elektronskimi motilci pouka smo vprašali ravnateljico OŠ Lava Celje Marijano Kolenko.

»Zdaj smo v stanju, da mislimo, da vsi znamo učiti in da kar vsi lahko učimo brez šole. Zdi se mi, da nam je tukaj začel padati ugled, da nam je začel upadati pomen, ki ga imamo učitelj, šola in vsi, ki so s tem povezani. Začeli smo se vrteti v nekem krogu, iz katerega pa ne znamo več izstopiti,« je opozorila sogovornica in pri tem omenila tudi nezaupanje v učitelje, kar je po svoje tudi posledica prevelike demokracije, ko lahko vsak vse pove in s svojimi mnenji vpliva na izvajanje učnega procesa. V pogovoru smo se dotaknili tudi devetletke, ki je prinesla veliko dobrega, pa tudi številne obveznosti. »V šolski prostor smo vnesli zelo veliko stvari, tudi nova področja. Veže nas ogromno pravilnikov, denimo iz prometne varnosti, zdravstvenega in socialnega ... Zasuti smo s pravilniki in ko si ti enkrat zasut tako, da komaj gledaš, da boš vse upošteval in da boš nekako s tem vozil čez šolsko leto ... Menim, da smo v tem naredili največjo škodo, ker namreč po nekem obdobju devetletke bi morali nujno narediti evalvacijo.«

Kritična je bila tudi do nenehnih očitkov, da je izobraževalni sistem kriv za težave, s katerimi se soočajo otroci, in tudi za njihovo slabo vedenje. »Pogosto povem. Dragi starši, mi otrok ne učimo preklinjanja. Mi otrok ne učimo žaljenja, obrekovanja in fizičnega nasilja. Oprostite, tega mi res ne počnemo! To pomeni, da te vzorce otroci vidijo nekje drugje, mi se to trudimo samo sanirati,« je bila jasna ga. Kolenko. »V stroki govorimo o digitalnem kokainu, ker vse znanstvene raziskave kažejo, da je posledica zaslonov na otroške možgane identična uporabi trde droge,« je v eni od Vročih tem za Domovino povedal logoterapevt prof. dr. Sebastjan Kristovič. Naša gostja je ob tem dodala, da so starši tisti, ki bi morali bdeti nad uporabo pametnih tehnologij: »Prepovedati telefon? Seveda ga lahko prepovemo v šoli ali pa v vrtcu, pa vendar ponovno, po nekaj urah gredo otroci v domača okolja in zelo rada bi pogledala, kje so telefoni zvečer, kaj se dogaja s spanjem. Otroci ne spijo in imajo tudi zaredi tega velike težave. Predvsem zvečer ne telefona. Odraslim odsvetujemo kakršnakoli sevanja, mi pa otrokom damo vsak dan »kokain« v roke. Če nas to ne bo zbudilo, potem jaz sicer ne vem, kaj nas pa bo.«