Vsakdo je lahko poslanec - tudi lastnica salona erotičnih masaž

Poslanska je tista služba s krasno plačo in malo realne odgovornosti. Za razliko od večine služb v gospodarstvu ni pomembna ne izobrazba, ne kakovost in ne količina dela. Za povprečnih 4.400 evrov bruto s številnimi dodatki, nadomestili, izobraževanji in mobilnimi storitvami na državne stroške, možnostjo uporabe prestižnih avtomobilov, ugodnih službenih stanovanj, do 40 dni dopusta, poslanska imuniteta in nadomestilo plače po koncu mandata. Čudovito, ne?

Če je za vsako službo v gospodarstvu sicer potrebno dokazati, da ste zanjo izobraženi, primerni in jo sposobni opravljati (no razen v mnogih slovenskih primerih, ko je pomembno le, koga poznaš), je ob nekaj formalnih pogojih poslanec lahko kdorkoli.

Tako smo v parlamentu praktično že imeli celo kriminalno združbo. Recimo poslanca, ki je ponaredil izpit, poslanca, ki je prepisal diplomo in poslanca, ki je prepisal magisterij. Imeli smo poslanca, ki je vozil pijan. Imeli smo poslanca, ki je podpiral nasilje, pozival k nasilju in tudi sam dejal, da bi rad iz obličja Zemlje izbrisal neko skupino ljudi (vsak pač drugo). Imeli smo tudi nekdanjega člana Službe državne varnosti.

Imeli smo seksista in podpornika totalitarizma. Imeli smo lažnivega poslanca. Imeli smo podkupljivca pa izsiljevalca. Imeli smo podkupovalca in nepotista. Imeli smo tudi obsojenega in zaprtega poslanca (no, tedaj je nehal biti). Grehov, kolikor jih hočete. Imeli smo poslanca, ki ni znal niti angleško (v tem prispevku je moški spol navkljub trendom na ljubljanskih fakultetah uporabljen kot nevtralen tudi za poslanke). Če smo iskreni, marsikateremu že slovenščina dela precejšnje preglavice.

Ko smo že tako rdeče navdahnjeni, da raste podpora strankam rdečih zvezd, bomo tudi poslanko rdečih luči prebavili.

Imeli smo množico afer v poslanskih vrstah, imeli smo preiskave, sojenja in obsodbe. Ki jim niso nujno sledili odstopi. Vsega hudega smo že vajeni. In v tem nismo nobena izjema.

Vlade letos še nimamo. Kljub temu že vemo, da imamo v njej nekatere bivše poslance, ki bi se lahko našli v enem, več ali celo mnogih opisih tega zapisa.

Imamo tudi »nove obraze«, seveda. Pri nas brez njih v politiki ni špila. Ti vedno pridejo z obljubo nebesne neomadeževanosti, potem pa se prav kmalu izkaže, da … se iz preteklosti nismo ničear naučili. Sledijo nova štiri leta, ko se narod sprašuje, kako ima kljub vsem zakonitostim po Gaussu delež najmanj razmišljujočih v templju demokracije največ svojih predstavnikov. Spet le upamo, da bo bolje.

Kljub le 22 ženskam v tem sklicu parlamenta že nastajajo vici na račun nove poslanke. V parlamentu bo namreč tudi lastnica erotičnega masažnega salona Lidija Ivanuša, kar je gotovo vsaj zanimivost k zgornjemu seznamu, če že ne tudi svojevrsten paradoks in nov pokazatelj nujnosti izobraževanja za demokracijo.

Njeno dosedanje delo še zdaleč ni znak, da ni primerna za poslanko, vsekakor pa ni ravno referenca, zaradi katere bi nekomu zaupali vodenje države in ne pripomore k ugledu poslanskega poklica ali dvigu zaupanja v demokracijo. Žal v eni najbolj birokratskih držav na planetu na tem področju nimamo nikakršnih standardov.

Ko smo že tako rdeče navdahnjeni, da raste podpora strankam rdečih zvezd, bomo tudi poslanko rdečih luči prebavili. Evropa sicer le v strahu pogleduje k zahodnim sosedom in njihovim najnovejšim navezam zvezd, novih obrazov in skrajnosti. Rdeči signali vendar že v prometu ne pomenijo napredka, ko se je že ravno izkazalo, da ne delujejo, bi z njimi lahko prenehati ustavljati tudi državo.