Za dolgotrajno oskrbo zbranih že več kot pol milijarde evrov, storitve pa še vedno čakajo uporabnike

Prispevki za dolgotrajno oskrbo se pobirajo že leto dni, toda sistem še vedno ne deluje tako, kot je bilo obljubljeno. Medtem ko se na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kopiči več sto milijonov evrov, številni upravičenci storitev na domu sploh še ne morejo koristiti. Nova vlada napoveduje izboljšave, vendar ostaja vprašanje, kako hitro bodo spremembe občutili tisti, ki pomoč najbolj potrebujejo.

Leto dni po uvedbi obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo postaja vse bolj očitno, da se je izvajanje reforme zapletlo. Medtem ko se v blagajno stekajo stotine milijonov evrov, številni upravičenci do storitev na domu nanje še vedno čakajo. Razkorak med zbranimi sredstvi in dejansko porabo je velik, največja težava pa ostaja počasno uvajanje dolgotrajne oskrbe na domu.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo do 21. maja letos v storitve dolgotrajne oskrbe na domu vključenih le 494 uporabnikov po vsej državi. Mnogi starejši medtem še naprej sami plačujejo pomoč na domu ali pa čakajo na odločbe centrov za socialno delo, čeprav prispevke za novi sistem že plačujejo.

Prispevki za dolgotrajno oskrbo se pobirajo že leto dni, toda sistem še vedno ne deluje tako, kot je bilo obljubljeno.

Več kot pol milijarde evrov prispevkov

Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo se financira od 1. julija lani iz prispevkov zaposlenih, delodajalcev, samostojnih podjetnikov in drugih zavezancev.

Do konca maja letos se je v sistem nateklo približno 544 milijonov evrov prispevkov, dodatnih 3,4 milijona evrov pa iz drugih prihodkov. Odhodki so v istem obdobju znašali približno 312 milijonov evrov, zato velik del denarja ostaja neporabljen.

Na računu obveznega zavarovanja je bilo konec maja skoraj 95 milijonov evrov, sredi junija pa že več kot 110 milijonov evrov. Poleg tega je bilo približno 140 milijonov evrov naloženih v depozitih državne zakladnice, kjer se sredstva dodatno obrestujejo.

Približno 140 milijonov evrov naloženih v depozitih državne zakladnice, kjer se sredstva dodatno obrestujejo.

Takšni podatki kažejo, da se prispevki zbirajo bistveno hitreje, kot se razvijajo storitve, zaradi katerih je bil sistem sploh uveden.

Največja težava ostaja oskrba na domu

Največ kritik je deležen prav razvoj dolgotrajne oskrbe na domu.

Po finančnem načrtu ZZZS bi moralo biti v prvih petih mesecih leta za te storitve namenjenih okoli 62 milijonov evrov, dejansko pa je bilo porabljenih le 1,4 milijona evrov, kar pomeni komaj 2,2 odstotka načrtovanega zneska.

Na ZZZS pojasnjujejo, da so finančni načrt pripravili na podlagi ocen nekdanjega ministrstva za solidarno prihodnost, ki je predvidevalo precej hitrejše vključevanje uporabnikov. Zavod obenem poudarja, da ni odgovoren za organizacijo storitev, temveč zgolj poravna račune izvajalcem na podlagi potrjenih osebnih načrtov.

Koliko storitev bo dejansko izvedenih in kako hitro se bo sistem razvijal, je predvsem odgovornost države, občin in izvajalcev.

Pomanjkanje kadra zavira celoten sistem

Eden največjih razlogov za počasno uvajanje storitev je kronično pomanjkanje zaposlenih.

Domovi za starejše in zdravstveni domovi, ki v številnih občinah izvajajo tudi dolgotrajno oskrbo na domu, že danes težko zagotavljajo dovolj medicinskih sester, socialnih oskrbovalk, fizioterapevtov in drugega strokovnega kadra za svoje redno delo. Zato številni izvajalci nimajo možnosti bistveno razširiti storitev na domu.

Postopke dodatno upočasnjuje še izdaja odločb centrov za socialno delo. Posledica je, da številni upravičenci kljub plačevanju prispevkov ostajajo brez storitev, ki jim jih zakon zagotavlja.

Domovi za starejše in zdravstveni domovi, ki v številnih občinah izvajajo tudi dolgotrajno oskrbo na domu, že danes težko zagotavljajo dovolj medicinskih sester, socialnih oskrbovalk, fizioterapevtov in drugega strokovnega kadra za svoje redno delo.

Kam je bil porabljen denar?

Večina doslej porabljenih sredstev ni bila namenjena oskrbi na domu, temveč financiranju institucionalne oskrbe.

Do konca maja je bilo za domove za starejše porabljenih več kot 150 milijonov evrov, kar je celo precej več od prvotno načrtovanega. Po novi zakonodaji oskrbovanci večinoma krijejo le stroške prehrane in nastanitve, stroške same oskrbe pa iz nove blagajne plačuje ZZZS.

Pomemben del sredstev, približno 108 milijonov evrov, je bil namenjen tudi financiranju dodatka za pomoč in postrežbo prek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Čeprav ta dodatek dolgoročno ni predviden kot del novega sistema dolgotrajne oskrbe, zakon še vedno določa njegovo financiranje iz novega prispevka.

Precej pod pričakovanji ostaja tudi storitev e-oskrbe. Do konca maja je bilo zanjo porabljenih le okoli 625 tisoč evrov, čeprav je bil načrtovani znesek večkrat višji.

Večina doslej porabljenih sredstev ni bila namenjena oskrbi na domu, temveč financiranju institucionalne oskrbe.

Ministrstvo: sistem se uvaja postopoma

Na nekdanjem ministrstvu za solidarno prihodnost so ob koncu mandata poudarjali, da gre za popolnoma nov sistem, ki ga ni mogoče vzpostaviti čez noč.

Po njihovem mnenju je počasnejše vključevanje uporabnikov posledica zahtevnih postopkov ugotavljanja upravičenosti, pomanjkanja kadrov pri izvajalcih in dejstva, da se številni upravičenci še vedno odločajo za dosedanje oblike pomoči ali za denarni prejemek.

Na ministrstvu so zagotavljali, da skupaj z občinami in izvajalci na rednih sestankih iščejo rešitve za izboljšanje dostopnosti storitev, vendar dosedanji rezultati kažejo, da napredek ostaja počasen.

Nova vlada napoveduje spremembe

Po oblikovanju nove vlade je področje dolgotrajne oskrbe prevzelo novo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.

Nova ministrica Mateja Ribič je kot prednostne naloge izpostavila hitrejše odločanje centrov za socialno delo, odpravo razlik pri plačevanju storitev ter vzpostavitev učinkovitejšega informacijskega sistema.

Manj poudarka pa je namenila prav pospešitvi razvoja storitev na domu, ki predstavljajo največjo pomanjkljivost sedanje ureditve.

Dodatna vprašanja odpira razvrščanje v domovih za starejše

Zaplete povzroča tudi razvrščanje stanovalcev domov po stopnjah zahtevnosti oskrbe.

Po podatkih ZZZS je bilo med uporabniki, ki so bili samodejno prevedeni v novi sistem, kar 63 odstotkov uvrščenih v četrto ali peto kategorijo oskrbe. Pri uporabnikih, ki so šli skozi redni postopek ocenjevanja na centrih za socialno delo, pa je takšnih približno 40 odstotkov.

Zaradi teh razlik je ministrstvo zahtevalo dodatna pojasnila od približno dvajsetih domov za starejše. Kateri zavodi so predmet preverjanja, javnosti ni razkrilo, napovedalo pa je ukrepanje, če bodo ugotovljene nepravilnosti ali zlorabe.

Zaplete povzroča tudi razvrščanje stanovalcev domov po stopnjah zahtevnosti oskrbe.

Sistem je finančno zaživel, storitveno pa še ne

Po letu dni izvajanja reforme je jasno, da je država uspešno vzpostavila pobiranje prispevkov, precej manj uspešna pa je pri zagotavljanju storitev, zaradi katerih je bil sistem uveden. Denar se kopiči na računih, uporabniki pa marsikje še vedno čakajo na pomoč.

Pred novo vlado je zato zahtevna naloga. Če želi upravičiti dodatno finančno obremenitev prebivalcev, bo morala pospešiti izdajo odločb, zagotoviti več izvajalcev in predvsem odpraviti pomanjkanje kadrov. Brez tega bo dolgotrajna oskrba tudi v prihodnje ostala predvsem sistem pobranih prispevkov, ne pa pravočasne pomoči ljudem, ki jo najbolj potrebujejo.