Zakonodajna služba raztrgala predlog pravnice Urške

Pravcata tragikomedija ob obravnavi predloga zakona o ustavnem sodišču, ki ga je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič spisala prav posebej za ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča. Kljub izdatnim pripombam zakonodajno-pravne službe, ki je zakon dobesedno raztrgala, je Klakočar Zupančičeva vztrajala pri svojem. Zanimivo, prav ona, ki ima toliko za povedati o pravni državi in spoštovanju institucij.

Svojevrstno blamažo si je na seji privoščila tudi predsednica odbora Lena Grgurevič. Ko je poslancu SDS Andreju Hoiviku želela odvzeti besedo, je ta predlagal, naj takšen predlog da na glasovanje. Odbor pa je, kljub izdatni koalicijski večini; njen predlog zavrnil in Hoivik je lahko nadaljeval z razpravo. Ampak po vrsti.

Zaletava predsednica

Gre za zakonodajno spremembo, ki se je je lotila kar predsednica državnega zbora, potem ko so bile aprila lani javno obelodanjene informacije, da je ustavni sodnik poleg udejstvovanja na ustavnem sodišču kot samostojni podjetnik opravljal tudi profesorsko dejavnost. To je Klakočar Zupančičevo tako zmotilo, da je najprej zahtevala celo Jakličev odstop, češ da dejavnosti nista združljivi. Ko je ugotovila, da je šla predaleč, je lastne besede zanikala in dejala, da ga nikoli ni pozvala k odstopu.

Jaklič je tedaj v pogovoru za Planet TV namreč pojasnil, da se je pred kandidaturo za ustavnega sodnika pozanimal, ali bo lahko še naprej ohranil profesuro. Zakon to dopušča, ne predpisuje pa oblike dejavnosti, z drugimi besedami – ne prepoveduje opravljanja dela preko s. p. V bran mu je stopil tudi nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ki je ocenil, da je Klakočar Zupančičeva s svojim odzivom storila napako. »Zaletela se je,« je dejal Petrič.

Mrzel tuš

No, in zaletava se še naprej. Pripravila je zakon, ki naj bi opredelil nezdružljivost opisanih dejavnosti. Na današnji seji parlamentarnega odbora za pravosodje je celo dejala, da je s tem vrgel kar velik madež, ne samo na svojo funkcijo, ampak na celotno ustavno sodišče. »Nesprejemljivo, nedopustno, nezdružljivo … To meče slabo luč na sodstvo,« je naštevala Klakočar Zupančičeva.

A kmalu je doživela mrzel tuš. Predstavnica zakonodajno-pravne službe (ZPS) Nataša Voršič za predlog praktično ni našla lepe besede. Že veljavna ureditev je kompleksna, predlog pa to kompleksnost še poglablja. Predlog po oceni ZPS ne spoštuje načel pravne države in je sporen s procesno-pravnega vidika, z vidika načela enakega varstva pravic, z vidika enakosti pred zakonom, z materialno-pravnega vidika, je med drugim navedla Voršičeva.

Predlog po oceni ZPS ne spoštuje načel pravne države in je sporen s procesno-pravnega vidika, z vidika načela enakega varstva pravic, z vidika enakosti pred zakonom, z materialno-pravnega vidika.

Določbe o nezdružljivosti niso jasno opredeljene, organ, ki ugotavlja nezdružljivost, ni določen. Predlog ne opredeljuje postopka ugotavljanja nezdružljivosti in ne vsebuje elementov sodnega varstva. Vsebuje celo določbo, da predsednik ustavnega sodišča pridobi mnenje Komisije za preprečevanje korupcije. Vendar pa ustavno sodišče ne more biti vezano na pridobitev tega mnenja, saj bi to ogrozilo njegov neodvisen položaj, je razložila predstavnica zakonodajno-pravne službe.

Kot bi vse to preslišala, je predsednica državnega zbora vztrajala pri svojem. Češ da so se posvetovali s pravosodnim ministrstvom in se zgledovali po ureditvi, ki da velja na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Blamaža predsednice odbora

Niso pa bili do predloga kritični le v zakonodajno-pravni službi. Poslanec SDS Andrej Poglajen je predlagal, da kar najhitreje ugotovijo, da zakon glede na slišane pripombe ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

V koaliciji seveda nasprotno. Poslanec Svobode Aleš Lipičnik je ocenil, da predlog pač rešuje »nek lapsus«, ki ga imamo očitno že nekaj časa v zakonodaji. In da ne more pristati, da bi zaradi določenih pomanjkljivosti zavračali celoten zakon. Da je bilo mnenje ZPS napisano »čustveno«, pa se je izrazila Andreja Živic, prav tako iz Svobode.

Nad takšnim odnosom poslanke Svobode do predstavnice ZPS je ogorčen Andrej Hoivik. Kot je poudaril, gre za napad na zakonodajno-pravno službo. Obregnil se je tudi ob vodenje seje oziroma ravnanje predsednice Lene Grgurevič, zaradi česar mu je ta podelila dva opomina, nato pa želela odvzeti besedo.

Gre za napad na zakonodajno-pravno službo.

Hoivik pa se ni dal in je zahteval, naj takšen predlog da na glasovanje. To pa se je končalo presenetljivo – pet glasov za in šest glasov proti. Koalicija je preglasovala samo sebe in poslanec SDS je mirno lahko nadaljeval z kritiko, da je »tragikomično« povsem strokovno mnenje ZPS poimenovati kot čustveno.

Članice in člani odbora za pravosodje razprave o predlogu danes niso končali. Glede na danes predstavljena stališča in neusklajenost s pravnim redom bo vsaj v takšni obliki težko ugledal luč sveta.