Zame Bog (ni) mrtev?
S prvim septembrom so srednješolci ponovno sedli za šolske klopi. Z današnjim dnem se jim v vzgojno izobraževalnem procesu pridružujejo še študenti. Postavljeni pred izzive seminarskih nalog, vaj in seveda predvsem izpitov. Nemalokrat pa tudi pred izziv vere.
V slovenskem kobajagi laičnem šolstvu ni prostora za indoktrinacijo. Natančneje: katoliško indoktrinacijo; vse ostale oblike indoktrinacij se lahko legitimizirajo čisto po demokratični poti. Zato je nemalokrat prva frontna linija določenih profesorjev ali učiteljev še vedno črnenje katolištva, pri čemer lahko s sovražnim govorom mestoma krepko preseže okvire demokratičnega. Toliko bolj, ko je jasno, da je profesor v nadrejeni poziciji.
Kot nam sporoča režiser Harold Cronk z dramo Bog ni mrtev (God's Not Dead), to ni le slovenski problem. Bruc Josh (Shane Harper) pri vpisu na faks izbere tudi predavanja iz filozofije pri profesorju Radissonu (Kevin Sorbo – antični junak serije Herkules). Ta na prvem predavanju zahteva od vseh študentov, da na prazen list napišejo Nietzschejevo trditev kot svojo: »Bog je mrtev.« Josh, ki kot veren kristjan čuti, da bi s tem zatajil Boga, se upre in se znajde v ostri bitki s profesorjem in celo bližnjimi.
Kolikokrat se študenti in dijaki znajdejo pred podobnimi izzivi! Ko zgodovinar navaja zgodovinsko netočna dejstva iz zgodovine krščanstva, ko sociolog dokazuje škodljivost Cerkve, ko slovenist v zvezi s Svetim pismom posveča pozornost predvsem apokrifom, ko se celo profesorica glasbe ukvarja s križarskimi vojnami, čeprav te nimajo nobene povezave s Chopinovimi valčki … Kako takrat?
Biti konformistično tiho zaradi lastne varnosti in komodnosti? Začeti z jalovim križarskim pohodom proti »bogu profesorju«? Se odzvati in tvegati, da bom deležen sramotenja, preziranja, zaničevanja ali slednjič celo maščevanja pri izpitu?
Vsekakor velja za vse – šolarje, dijake, študente, pa tudi zaposlene in upokojence – temeljni izziv: »Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih« (Mt 10,32-33). Kako pa pričujem za Jezusa, je vedno tudi stvar modrosti, ne samo poguma.
p. Andraž Arko, dr. filmske vzgoje priporoča:
Bog ni mrtev (God's Not Dead) (2014) IBMD
Indoktrinacija
V slovenskem kobajagi laičnem šolstvu ni prostora za indoktrinacijo. Natančneje: katoliško indoktrinacijo; vse ostale oblike indoktrinacij se lahko legitimizirajo čisto po demokratični poti. Zato je nemalokrat prva frontna linija določenih profesorjev ali učiteljev še vedno črnenje katolištva, pri čemer lahko s sovražnim govorom mestoma krepko preseže okvire demokratičnega. Toliko bolj, ko je jasno, da je profesor v nadrejeni poziciji.
Kot nam sporoča režiser Harold Cronk z dramo Bog ni mrtev (God's Not Dead), to ni le slovenski problem. Bruc Josh (Shane Harper) pri vpisu na faks izbere tudi predavanja iz filozofije pri profesorju Radissonu (Kevin Sorbo – antični junak serije Herkules). Ta na prvem predavanju zahteva od vseh študentov, da na prazen list napišejo Nietzschejevo trditev kot svojo: »Bog je mrtev.« Josh, ki kot veren kristjan čuti, da bi s tem zatajil Boga, se upre in se znajde v ostri bitki s profesorjem in celo bližnjimi.
Konformizem, strah, pogum?
Kolikokrat se študenti in dijaki znajdejo pred podobnimi izzivi! Ko zgodovinar navaja zgodovinsko netočna dejstva iz zgodovine krščanstva, ko sociolog dokazuje škodljivost Cerkve, ko slovenist v zvezi s Svetim pismom posveča pozornost predvsem apokrifom, ko se celo profesorica glasbe ukvarja s križarskimi vojnami, čeprav te nimajo nobene povezave s Chopinovimi valčki … Kako takrat?
Biti konformistično tiho zaradi lastne varnosti in komodnosti? Začeti z jalovim križarskim pohodom proti »bogu profesorju«? Se odzvati in tvegati, da bom deležen sramotenja, preziranja, zaničevanja ali slednjič celo maščevanja pri izpitu?
Pričevati z modrostjo
Vsekakor velja za vse – šolarje, dijake, študente, pa tudi zaposlene in upokojence – temeljni izziv: »Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih« (Mt 10,32-33). Kako pa pričujem za Jezusa, je vedno tudi stvar modrosti, ne samo poguma.

p. Andraž Arko, dr. filmske vzgoje priporoča:


Zadnje objave

Novi nuncij v Sloveniji bo Luigi Bianco
20. 5. 2025 ob 16:28

Proti novi »davčni neumnosti«
20. 5. 2025 ob 14:18

Od Sikstinske kapele do dojenja psov
20. 5. 2025 ob 12:00

Razumniki, stopite iz cone udobja
20. 5. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike

Od Sikstinske kapele do dojenja psov
20. 5. 2025 ob 12:00

Razumniki, stopite iz cone udobja
20. 5. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
21
Tečaj študijskega risanja in slikanja za otroke
16:30 - 16:30
MAJ
25
V etru pesem: Večer kabareta
20:00 - 22:00
MAJ
30
JUN
08
46. maraton okoli Pohorja
09:00 - 17:00
AVG
05
Grajske počitnice na gradu Bogenšperk
08:00 - 16:00
1 komentar
Polonca Sokol
Omenjeni film je zelo dober in zelo fajn za pogledat, vendar pa mene osebno v duhovnem vidiku ne nagovori tako močno (če izvzamem seveda val prijetnih občutkov, ko fantu uspeva). Vsekakor postreže s številnimi argumenti, s katerimi je možno ateistom rahlo zamajati njihovo zaupanje (mestoma celo vero!) v znanost :). Kljub temu z dokazovanjem v družbi ne bomo dosegli ničesar. Boga namreč ni moč dokazati, pa čeprav je zelo očiten (skoraj tako kot avtobus na sliki :) Super!). Prav zato je naša vera vera in ne znanost.
Bi pa omenila še nekaj, kjer že iz vrtca dalje odstranjujemo Stvarnika: Evolucija. Ko se poglobiš namreč resničnih dokazov za evolucijo ni. Obstajajo dokazi za mikroadaptacije, dokazov prehoda med eno živalsko vrsto in drugo, ter posledično dejstvo, da se je človek razvil iz opice... pa ni.
In potem se samo držiš za glavo, koliko enega učenja dreves razvoja živali / rastlin ... smo se morali piflati že v OŠ ...
Dejstvo, da obstajajo še druge teorije poleg teorije evolucije, sem izvedela šele na fakulteti in bila sem presenečena, zakaj tega nisem slišala že prej! Ko pa se lotiš malo brskanja in raziskovanja po internetu, pa spoznaš, da je znanost politika - če delaš raziskave, ki pašejo v okvir trenutnega vladanja, trenutnih spoznanj, te bomo financirali in boš kasiral priznanja, če dokažeš ali delaš raziskave, ki ne pašejo v naše okvirje, ti bomo vzeli denar. Če je znanstvenik s svojimi odkritji preveč nevaren, sledi diskreditiranje in smešenje...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.