Zame Bog (ni) mrtev?
S prvim septembrom so srednješolci ponovno sedli za šolske klopi. Z današnjim dnem se jim v vzgojno izobraževalnem procesu pridružujejo še študenti. Postavljeni pred izzive seminarskih nalog, vaj in seveda predvsem izpitov. Nemalokrat pa tudi pred izziv vere.
V slovenskem kobajagi laičnem šolstvu ni prostora za indoktrinacijo. Natančneje: katoliško indoktrinacijo; vse ostale oblike indoktrinacij se lahko legitimizirajo čisto po demokratični poti. Zato je nemalokrat prva frontna linija določenih profesorjev ali učiteljev še vedno črnenje katolištva, pri čemer lahko s sovražnim govorom mestoma krepko preseže okvire demokratičnega. Toliko bolj, ko je jasno, da je profesor v nadrejeni poziciji.
Kot nam sporoča režiser Harold Cronk z dramo Bog ni mrtev (God's Not Dead), to ni le slovenski problem. Bruc Josh (Shane Harper) pri vpisu na faks izbere tudi predavanja iz filozofije pri profesorju Radissonu (Kevin Sorbo – antični junak serije Herkules). Ta na prvem predavanju zahteva od vseh študentov, da na prazen list napišejo Nietzschejevo trditev kot svojo: »Bog je mrtev.« Josh, ki kot veren kristjan čuti, da bi s tem zatajil Boga, se upre in se znajde v ostri bitki s profesorjem in celo bližnjimi.
Kolikokrat se študenti in dijaki znajdejo pred podobnimi izzivi! Ko zgodovinar navaja zgodovinsko netočna dejstva iz zgodovine krščanstva, ko sociolog dokazuje škodljivost Cerkve, ko slovenist v zvezi s Svetim pismom posveča pozornost predvsem apokrifom, ko se celo profesorica glasbe ukvarja s križarskimi vojnami, čeprav te nimajo nobene povezave s Chopinovimi valčki … Kako takrat?
Biti konformistično tiho zaradi lastne varnosti in komodnosti? Začeti z jalovim križarskim pohodom proti »bogu profesorju«? Se odzvati in tvegati, da bom deležen sramotenja, preziranja, zaničevanja ali slednjič celo maščevanja pri izpitu?
Vsekakor velja za vse – šolarje, dijake, študente, pa tudi zaposlene in upokojence – temeljni izziv: »Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih« (Mt 10,32-33). Kako pa pričujem za Jezusa, je vedno tudi stvar modrosti, ne samo poguma.
p. Andraž Arko, dr. filmske vzgoje priporoča:
Bog ni mrtev (God's Not Dead) (2014) IBMD
Indoktrinacija
V slovenskem kobajagi laičnem šolstvu ni prostora za indoktrinacijo. Natančneje: katoliško indoktrinacijo; vse ostale oblike indoktrinacij se lahko legitimizirajo čisto po demokratični poti. Zato je nemalokrat prva frontna linija določenih profesorjev ali učiteljev še vedno črnenje katolištva, pri čemer lahko s sovražnim govorom mestoma krepko preseže okvire demokratičnega. Toliko bolj, ko je jasno, da je profesor v nadrejeni poziciji.
Kot nam sporoča režiser Harold Cronk z dramo Bog ni mrtev (God's Not Dead), to ni le slovenski problem. Bruc Josh (Shane Harper) pri vpisu na faks izbere tudi predavanja iz filozofije pri profesorju Radissonu (Kevin Sorbo – antični junak serije Herkules). Ta na prvem predavanju zahteva od vseh študentov, da na prazen list napišejo Nietzschejevo trditev kot svojo: »Bog je mrtev.« Josh, ki kot veren kristjan čuti, da bi s tem zatajil Boga, se upre in se znajde v ostri bitki s profesorjem in celo bližnjimi.
Konformizem, strah, pogum?
Kolikokrat se študenti in dijaki znajdejo pred podobnimi izzivi! Ko zgodovinar navaja zgodovinsko netočna dejstva iz zgodovine krščanstva, ko sociolog dokazuje škodljivost Cerkve, ko slovenist v zvezi s Svetim pismom posveča pozornost predvsem apokrifom, ko se celo profesorica glasbe ukvarja s križarskimi vojnami, čeprav te nimajo nobene povezave s Chopinovimi valčki … Kako takrat?
Biti konformistično tiho zaradi lastne varnosti in komodnosti? Začeti z jalovim križarskim pohodom proti »bogu profesorju«? Se odzvati in tvegati, da bom deležen sramotenja, preziranja, zaničevanja ali slednjič celo maščevanja pri izpitu?
Pričevati z modrostjo
Vsekakor velja za vse – šolarje, dijake, študente, pa tudi zaposlene in upokojence – temeljni izziv: »Vsakega torej, ki bo priznal mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih« (Mt 10,32-33). Kako pa pričujem za Jezusa, je vedno tudi stvar modrosti, ne samo poguma.
p. Andraž Arko, dr. filmske vzgoje priporoča:
Bog ni mrtev (God's Not Dead) (2014) IBMD
Zadnje objave
FIFA 2026: največja varnostna operacija v zgodovini
11. 6. 2026 ob 8:29
Vojna zastav
11. 6. 2026 ob 6:00
Če opozicija ne bo želela sodelovati, to ne bo iz vsebinskih razlogov
10. 6. 2026 ob 17:36
Kitajska demografska bomba
10. 6. 2026 ob 16:55
Je zapiranje mestnih ulic in agresivno ukinjanje parkirnih mest res napredek?
10. 6. 2026 ob 15:42
Ni popuščanja: vlada, ki bo oddelala mandat
10. 6. 2026 ob 14:30
GZS ob začetku dela nove vlade pozvala k razvojnemu dogovoru
10. 6. 2026 ob 13:49
Ekskluzivno za naročnike
Vojna zastav
11. 6. 2026 ob 6:00
Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (9. del): Cerkev stopi v past
10. 6. 2026 ob 9:00
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
Polonca Sokol
Omenjeni film je zelo dober in zelo fajn za pogledat, vendar pa mene osebno v duhovnem vidiku ne nagovori tako močno (če izvzamem seveda val prijetnih občutkov, ko fantu uspeva). Vsekakor postreže s številnimi argumenti, s katerimi je možno ateistom rahlo zamajati njihovo zaupanje (mestoma celo vero!) v znanost :). Kljub temu z dokazovanjem v družbi ne bomo dosegli ničesar. Boga namreč ni moč dokazati, pa čeprav je zelo očiten (skoraj tako kot avtobus na sliki :) Super!). Prav zato je naša vera vera in ne znanost.
Bi pa omenila še nekaj, kjer že iz vrtca dalje odstranjujemo Stvarnika: Evolucija. Ko se poglobiš namreč resničnih dokazov za evolucijo ni. Obstajajo dokazi za mikroadaptacije, dokazov prehoda med eno živalsko vrsto in drugo, ter posledično dejstvo, da se je človek razvil iz opice... pa ni.
In potem se samo držiš za glavo, koliko enega učenja dreves razvoja živali / rastlin ... smo se morali piflati že v OŠ ...
Dejstvo, da obstajajo še druge teorije poleg teorije evolucije, sem izvedela šele na fakulteti in bila sem presenečena, zakaj tega nisem slišala že prej! Ko pa se lotiš malo brskanja in raziskovanja po internetu, pa spoznaš, da je znanost politika - če delaš raziskave, ki pašejo v okvir trenutnega vladanja, trenutnih spoznanj, te bomo financirali in boš kasiral priznanja, če dokažeš ali delaš raziskave, ki ne pašejo v naše okvirje, ti bomo vzeli denar. Če je znanstvenik s svojimi odkritji preveč nevaren, sledi diskreditiranje in smešenje...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.