Je zapiranje mestnih ulic in agresivno ukinjanje parkirnih mest res napredek?

Predsednik društva Emobility Primož Lemež je spomnil, da zgodovina cest predstavlja zgodovino napredka, mobilnosti in osebne svobode. Že stari Rimljani so gradili ceste z jasnim, pragmatičnim ciljem: omogočiti hitro, učinkovito in neovirano gibanje. Cesta je od nekdaj simbolizirala povezovanje in svobodo izbire. Danes pa smo priča paradoksu, ko sodobni politični voditelji te iste ceste spreminjajo v bojišče proti lastnim državljanom. S tem pa ne rešujejo okoljskih težav, ampak zgolj omejujejo svobodo posameznika in povečujejo odvisnost od države.

Predsednik društva Emobility Primož Lemež se je odzval na zadnjo pogruntavščino ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki se je odločil spremeniti prometni režim Miklošičeve ceste in za piko na i del te tudi zapreti za promet. V načrtu je »podaljšanje Miklošičevega parka, mimoidoči bi si tako lahko sredi ceste ogledali razstavne panoje in se odpočili na klopcah. Mimo pa bi švigali kolesarji. Medtem avtomobili ne bi več smeli ali mogli zavijati levo na Dalmatinovo – kar pa voznikom lahko povzroči nemalo težav in nepotrebnega manevriranja s še večjimi krogi po Ljubljani. O tem smo pisali tukaj.

Logika v ozadju teh potez je po oceni Lemeža preprosta, a nevarna: zmanjšaj število avtomobilov, da zmanjšaš svobodo posameznika. »Manj ko je človek mobilen, bolj postaja odvisen od javne infrastrukture, urnikov, ki jih določa oblast, in centraliziranega nadzora,« je prepričan. Avtomobil namreč ni le kos pločevine; je ultimativni prostor osebne avtonomije. Omogoča nam, da se odpeljemo kamorkoli in kadarkoli, brez odobritve sistema ali čakanja na naslednji vlak ali avtobus. Ko posamezniku odvzameš to možnost, se poveča njegova odvisnost od države.

Z manjšanjem števila avtomobilov se manjša svoboda posameznika.

»Tega pojava nam ni treba opazovati le v svetovnih metropolah, kot je New York, kjer so z zapiranjem ključnih prometnih arterij ustvarili umetne cone in prometni kaos. Podoben vzorec že vrsto let spremljamo doma, v Ljubljani, pod taktirko župana Zorana Jankovića,« je na Facebooku zapisal Lemež in dodal, da je pregon avtomobilov iz ožjega in širšega mestnega središča postal zaščitni znak Jankovićeve prometne politike. »Zapiranje mestnih ulic in agresivno ukinjanje parkirnih mest se javnosti redno predstavlja kot napredek, estetika in skrb za okolje,« je opazil in opozoril, da ima resnica dve plati. Medtem ko se ožje mestno jedro spreminja v sterilno kuliso za turiste, se vsakodnevno življenje meščanov in tistih, ki v prestolnico vsak dan migrirajo na delo, spreminja v logistično nočno moro. Pritiski na obrobne četrti se stopnjujejo, obvoznice so redno blokirane, mobilnost pa postaja luksuz namesto osnovna pravica.

Prehod na trajnostno mobilnost mora biti spodbuden in tehnološko utemeljen

»Kot predsednik Društva Emobility odločno podpiram tehnološki napredek, čistejši zrak in prehod na trajnostno mobilnost. Vendar pa mora biti ta prehod naraven, spodbuden in tehnološko utemeljen – nikakor pa ne sme temeljiti na prepovedih, ideološkem kaznovanju in prisilnem pregonu voznikov,« je zatrdil Lemež. Rešitev po njegovem mnenju ni v uničevanju avtomobilizma, temveč v njegovi modernizaciji in pametnem umeščanju v prostor. Ko mesta začnejo zapirati svoje prometne žile brez ustreznih in enako učinkovitih alternativ, s tem ne rešujejo okoljskih težav, ampak zgolj omejujejo svobodo posameznika. »Čas je, da se vrnemo k osnovnemu razumevanju infrastrukture: ceste morajo služiti agilnemu, hitremu in neoviranemu premikanju ljudi. Le tako bomo namesto kaosa ohranili tisto najpomembnejšo dobrino – svobodo,« je še poudaril.