Zgodovinarji pozivajo vlado k vrnitvi dneva spomina na žrtve komunizma
Po ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma je skupina skoraj 40 zgodovinarjev, raziskovalcev in publicistov pozvalo k vrnitvi dneva.
Vlado v posebni izjavi prosijo, "naj v duhu sprave in medsebojnega sodelovanja, brez izključevanja kogar koli, vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost". Zgodovinarji in raziskovalci, še posebej strokovnjaki za novejšo slovensko zgodovino, pa so z veliko naklonjenostjo pripravljeni sodelovati pri dodatnih pojasnilih in utemeljitvah, so zapisali.
Med podpisniki so med drugim dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, dr. Tamara Griesser Pečar in prof. dr. Stane Granda. "Komunizem je ob drugih dveh ideologijah, fašizmu in nacionalsocializmu, povzročil izjemno trpljenje velikega dela prebivalstva in na desettisoče žrtev," so zapisali v izjavi. Z obžalovanjem ugotavljajo, da v treh desetletjih ni bilo narejenega dovolj, da bi žrtve dobile ustrezno spominsko mesto v narodu. Zaznamovanje narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja pa je zato po njihovem mnenju smiselno in logično nadaljevanje spravnih pobud.
Celotno izjavo si lahko preberete v prispevku Slovenski zgodovinarji: Izjava o nujnem premisleku - Zakaj potrebujemo dan spomina na žrtve komunističnega nasilja?
Vlado v posebni izjavi prosijo, "naj v duhu sprave in medsebojnega sodelovanja, brez izključevanja kogar koli, vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost". Zgodovinarji in raziskovalci, še posebej strokovnjaki za novejšo slovensko zgodovino, pa so z veliko naklonjenostjo pripravljeni sodelovati pri dodatnih pojasnilih in utemeljitvah, so zapisali.
Med podpisniki so med drugim dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, dr. Tamara Griesser Pečar in prof. dr. Stane Granda. "Komunizem je ob drugih dveh ideologijah, fašizmu in nacionalsocializmu, povzročil izjemno trpljenje velikega dela prebivalstva in na desettisoče žrtev," so zapisali v izjavi. Z obžalovanjem ugotavljajo, da v treh desetletjih ni bilo narejenega dovolj, da bi žrtve dobile ustrezno spominsko mesto v narodu. Zaznamovanje narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja pa je zato po njihovem mnenju smiselno in logično nadaljevanje spravnih pobud.
Celotno izjavo si lahko preberete v prispevku Slovenski zgodovinarji: Izjava o nujnem premisleku - Zakaj potrebujemo dan spomina na žrtve komunističnega nasilja?
Povezani članki
Zadnje objave
Bogomil Ferfila: »To je bil predvsem referendum o Trumpu«
9. 11. 2026 ob 20:07
Od torka manj za gorivo: rezervoar bencina cenejši za šest evrov
9. 11. 2026 ob 19:06
Koroška tri leta po poplavah še vedno čaka na ključne zaščitne ukrepe
9. 11. 2026 ob 16:52
Svet EU je Sloveniji odobril nižje trošarine na bencin in dizel
9. 11. 2026 ob 16:51
Destabilizacija Afriškega roga, krepitev Al-Kajde
9. 11. 2026 ob 14:25
Na Češkem zapor za rdečo zvezdo, v Sloveniji ji posvečamo koncerte
9. 11. 2026 ob 13:55
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 276: Stavbenik Josip Slavec
9. 11. 2026 ob 12:33
Vzpon Islamske države (18. del): Armagedon
9. 11. 2026 ob 12:00
2 komentarja
Ljubljana
Tem golobom sploh pisat je pravzaprav neumno.
Jih karkoli PROSIT..?
Markec
V članku je omenjena modrost.
Če bi jo bilo še kaj v parlamentu oz. vladi, se tudi preklic ne bi mogel zgoditi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.