Zgodovinarji pozivajo vlado k vrnitvi dneva spomina na žrtve komunizma
Po ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma je skupina skoraj 40 zgodovinarjev, raziskovalcev in publicistov pozvalo k vrnitvi dneva.
Vlado v posebni izjavi prosijo, "naj v duhu sprave in medsebojnega sodelovanja, brez izključevanja kogar koli, vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost". Zgodovinarji in raziskovalci, še posebej strokovnjaki za novejšo slovensko zgodovino, pa so z veliko naklonjenostjo pripravljeni sodelovati pri dodatnih pojasnilih in utemeljitvah, so zapisali.
Med podpisniki so med drugim dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, dr. Tamara Griesser Pečar in prof. dr. Stane Granda. "Komunizem je ob drugih dveh ideologijah, fašizmu in nacionalsocializmu, povzročil izjemno trpljenje velikega dela prebivalstva in na desettisoče žrtev," so zapisali v izjavi. Z obžalovanjem ugotavljajo, da v treh desetletjih ni bilo narejenega dovolj, da bi žrtve dobile ustrezno spominsko mesto v narodu. Zaznamovanje narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja pa je zato po njihovem mnenju smiselno in logično nadaljevanje spravnih pobud.
Celotno izjavo si lahko preberete v prispevku Slovenski zgodovinarji: Izjava o nujnem premisleku - Zakaj potrebujemo dan spomina na žrtve komunističnega nasilja?
Vlado v posebni izjavi prosijo, "naj v duhu sprave in medsebojnega sodelovanja, brez izključevanja kogar koli, vrne odpravljeni dan spomina v javni koledar in s tem pokaže državniško modrost". Zgodovinarji in raziskovalci, še posebej strokovnjaki za novejšo slovensko zgodovino, pa so z veliko naklonjenostjo pripravljeni sodelovati pri dodatnih pojasnilih in utemeljitvah, so zapisali.
Med podpisniki so med drugim dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, dr. Tamara Griesser Pečar in prof. dr. Stane Granda. "Komunizem je ob drugih dveh ideologijah, fašizmu in nacionalsocializmu, povzročil izjemno trpljenje velikega dela prebivalstva in na desettisoče žrtev," so zapisali v izjavi. Z obžalovanjem ugotavljajo, da v treh desetletjih ni bilo narejenega dovolj, da bi žrtve dobile ustrezno spominsko mesto v narodu. Zaznamovanje narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja pa je zato po njihovem mnenju smiselno in logično nadaljevanje spravnih pobud.
Celotno izjavo si lahko preberete v prispevku Slovenski zgodovinarji: Izjava o nujnem premisleku - Zakaj potrebujemo dan spomina na žrtve komunističnega nasilja?
Povezani članki
Zadnje objave
V Ljubljani nas do referenduma loči še 18 dni – kakšno bo sporočilo županu?
23. 6. 2026 ob 17:51
Dan državnosti v Arboretumu: sveta maša za domovino in Prifarski muzikanti
23. 6. 2026 ob 15:55
Novi šef Fursa napoveduje manj represije, več dialoga
23. 6. 2026 ob 13:25
Kako pristopiti k sprejemanju odločitev in odgovornosti
23. 6. 2026 ob 12:00
Nov dan, nov zaplet – državna proslava znova razburja
23. 6. 2026 ob 7:29
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Ljubljana
Tem golobom sploh pisat je pravzaprav neumno.
Jih karkoli PROSIT..?
Markec
V članku je omenjena modrost.
Če bi jo bilo še kaj v parlamentu oz. vladi, se tudi preklic ne bi mogel zgoditi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.