Zlorabe v Cerkvi: ob kroničnem pomanjkanju informacij in transparentnosti je preveč prikladno prelaganje odgovornosti

foto: Twitter, tvboy

Kljub nekdaj velikim obetom se zdi, da je vse manj katoličanov zadovoljnih z odzivanjem vodstva Katoliške cerkve na razkritja spolnih zlorab s strani klerikov – in to ne velja le za primer slovenskega duhovnika Marka Rupnika. Iz ZDA tako prihajajo obtožbe redovnic o nezadostnem ukrepanju zoper spolnega izprijenca, ki je nekdaj služil kot duhovni voditelj v njihovi skupnosti, v Belgiji pa je tajnik škofovske konference pred kratkim dejal, da bi nesankcioniranje spornega škofa lahko celo ogrozilo papežev obisk države, ki ga je napovedal za letošnje leto.

V aferi, ki nekoliko spominja na Rupnikovo – le da v neprimerljivo manjših razsežnostih – so redovnice iz skupnosti hčera svetega Pavla obtožile duhovnika Davida Nicgorskega, da jih je v duhovnem vodenju napeljeval k spolnosti, v enem primeru pa tudi spolno napadel. S. Aletheia je za The Pillar povedala, da je duhovnika spoštovala, ker je veljal za odličnega in vplivnega. Izbrala ga je za duhovnega voditelja, njuna srečanja pa so postajala vse bolj nenavadna – v duhovne pogovore je vse bolj vpletal erotična namigovanja, hkrati pa zahteval popoln pregled nad vsem, kar je počela. Čeprav se je počutila neudobno, je slabe občutke pripisovala svojim težavam iz preteklosti. 

Podobno se je zgodilo s. Danieli Victorii, ki je k Nicgorskemu pred leti prišla po pomoč pri razločevanju življenjske poti. Kot je povedala, je hitro seksualiziral srečanja, z manipulacijo pa pridobil njeno zaupanje. Potem ko je vstopila med hčere svetega Pavla, ji je pri vseh težavah v skupnosti zagotavljal »zavezništvo«, velik del njegovega jezika pa je bilo »enačenje rasti v molitvi praktično orgazmičnemu jeziku«, je dejala redovnica. Čeprav se ji je vse skupaj zdelo neprimerno, mu je zaupala, ker je popolno zaupanje užival v njeni skupnosti. »Med noviciatom je lahko prišel po mene in me odpeljal ven. Če si rekel, da greš z očetom Davom, je bilo vedno v redu, ne glede na vse – nihče ni opazoval, kakšen je v resnici.«

Še dlje je šlo pri tretji redovnici, ki je želela ostati anonimna. Nicgorski jo je prepričal, da ima globok, nadnaraven pogled v njena duhovna doživetja, svoj erotični jezik v duhovnih pogovorih pa je znal spretno utemeljiti – »Citiral je Sveto pismo ali cerkvene učitelje, ki so bili znani kot mistiki – in denimo trdil, da je to bolj pravo branje svete Terezije Avilske. Rekel je, da je dejansko imela 'psihoseksualni' odnos z Jezusom.«

Po letih vse bolj prefinjene manipulacije jo je avgusta 2017, po neki sveti maši, namesto na duhovni pogovor odpeljal na »piknik«, tam pa jo začel otipavati in se je dotikati na neprimernih mestih. Počutila se je paralizirano, tako da je lahko le molila, dokler se ji vendarle ni uspelo iztrgati in zahtevati, da jo odpelje nazaj, kar je razočaran tudi storil. 

Ko so sestre o svojih izkušnjah povedale predstojnikom, se ti sprva niso odzvali, nato pa so jih obvestili, da so duhovniku prepovedali stik s sestrami. Stvar so najprej hoteli prikriti, a je prišla na dan in sestre so o neprimernem vedenju pisale bostonski nadškofiji ter Dikasteriju za ustanove posvečenega življenja, ki se je odzval šele dve leti kasneje z ugotovitvijo, da ni zadostnih dokazov za ukrepanje. Tedaj so na dan prišle izpovedi še drugih sester in Sveti sedež je maja 2023 ukrepal s prepovedjo duhovnega vodenja Nicgorskemu za obdobje petih let, kar so redovnice označile za povsem nezadostno. »Če mislijo, da je ustrezen odziv na spolni napad na nekoga v svetem odnosu z očitno dinamiko moči, da mu pač za pet let prepovejo duhovno vodenje – smešno je, kako nepravično je to,« je dejala s. Aletheia in med drugim dodala, da se po njenem mnenju podobne zgodbe dogajajo v številnih redovnih skupnostih.

Opozorila je na nevarnost, da »poveličujemo« ljudi in jih ne prepoznamo kot nevarne, ker so tako karizmatični, ne prisluhnemo pa žrtvam, kot da niso inteligentne, sposobne osebe.

Ogrožen obisk papeža Frančiška v Belgiji

V Belgiji medtem javnost še vedno vznemirja primer nekdanjega škofa škofije Bruges, Rogerja Vangheluweja, ki je odstopil leta 2010, potem ko je priznal, da je spolno zlorabil nečaka. S tem je sprožil veliko razburjenje, kmalu zatem pa je samostojno poročilo naštelo čez 475 obtožb zlorab, ki naj bi jih belgijski kleriki zagrešili med 50-imi in 80-imi leti. Vangheluwe se je po odstopu umaknil v katoliško skupnost v Franciji, preiskava pa ni bila sprožena zaradi zastaranja primera. 

Slaba luč je padla tudi na tedanjega bruseljskega nadškofa Daneelsa, potem ko je bil razkrit posnetek pogovora, v katerem je od enega Vangheluwejevih nečakov zahteval, naj ne razkrije zločina. Kljub temu je papež Frančišek Daneelsa leta 2015 kontroverzno povabil na Sinodo o družini.

Belgijska televizija VRT Canvas je lani predvajala dobro gledano dokumentarno serijo o kleriških zlorabah v Belgiji, ki je po pisanju portala The Pillar sprožila val odhodov katoličanov iz Cerkve, hkrati pa obudila vprašanje, kako lahko Vangheluwe še danes ohranja škofovski naslov in duhovniški poklic. Ne le javnost, tudi belgijska škofovska konferenca je papeža Frančiška že večkrat spodbudila, naj se odzove: »Odkrito povem, da naša škofovska konferenca že leta prosi Rim, naj to stori – prek nuncija in neposredno v Rimu,« je dejal škof Bonny, a Vatikan še vedno ni ukrepal. 

Zadeva je prišla celo v flamski parlament, kjer je tajnik belgijske škofovske konference Bruno Spriet odboru za preiskovanje kleriških zlorab zatrdil, da je škofova kartoteka v Rimu in da samo Sveti sedež lahko nekomu odvzame škofovstvo ali duhovništvo. »Vemo, da se odgovorni v Rimu zavedajo razsežnosti škandala in si prizadevajo za rešitev. Papež Frančišek bo septembra težko mirno obiskal našo državo, dokler ne bo jasnosti glede te zadeve,« je celo dejal Spriet in tako opozoril, da bi neukrepanje lahko ogrozilo papežev obisk v državi, ki ga je napovedal decembra, ni pa še uradno potrjen. 

Pred nekaj dnevi je Dikasterij za doktrino vere (DDF) objavil kratko pojasnilo o tem, kateri primeri spolnih zlorab spadajo pod njegovo pristojnost – DDF namreč preganja predvsem prestopke, ki se tičejo vere ali zakramentov, v zadnjih desetletjih pa tudi spolne zlorabe mladoletnih in »ranljivih odraslih«. Prav glede definicije skupine ranljivih odraslih je DDF tokrat pojasnil, da gre za »ljudi s stalno nepopolno uporabo razuma«. Definicija se s tem ne spreminja, zato je videti, da je objava namenjena predvsem kot opomnik, da za preiskavo spolnih zlorab, ki jih klerik zagreši nad drugim (razumnim) odraslim, ni pristojen DDF, pač pa je to stvar drugih dikasterijev in predvsem lokalnih škofov.

Znova gre za vprašanje, ki se tiče tudi afere Rupnik. Ko je papež dvignil zastaralne roke, je primer vrnil v preiskavo DDF kot dikasterija, ki je duhovnika zaradi zlorabe zakramenta svete spovedi prvi obravnaval, čeprav vsi zločini, ki jih je obtožen, ne spadajo nujno pod njegovo pristojnost. Ob kroničnem pomanjkanju informacij in transparentnosti se tako pojavlja tudi vprašanje odgovornosti koprskega škofa Jurija Bizjaka, ki je Rupnika sprejel v škofijo, pri nadaljnjem razvoju dogodkov v zadevi. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike