Znani prejemniki Meškovih priznanj za leto 2016

Prejemnik letošnjega častnega priznanja Boruta Meška za življenjsko delo, za svoj življenjski prispevek pri uveljavljanju svobode govora, demokracije in narodne zavesti, je tržaški pisatelj Boris Pahor.

Nagradi Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) za posebne dosežke pa sta na današnji podelitvi prejela Valentin Areh (v odsotnosti zaradi bolezni) za izstopajoče dosežke na področju dokumentarnega filma in Martin Brecelj za pomemben prispevek pri razkrivanju slovenske polpretekle zgodovine.

Veliki pisatelj in mislec, akademik Boris Pahor je v zadnjih letih tudi v slovenskih medijih dobil več prostora, a vendar se je težko znebiti pomisleka, da ga je osrednja Slovenija spoznala šele, ko so mu priznanje dali v Parizu.

Ob njegovem bogatem leposlovnem opusu, izjemni življenjski zgodbi antifašista, ki je preživel fašizem in koncentracijsko taborišče, in mnogih prodornih mislih o slovenski politiki, državi in družbi pa skorajda pozabljamo na njegove zasluge za slovensko demokracijo. Boris Pahor namreč ni le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije, "glasnik medijske svobode," beremo v utemeljitvi priznanja.

Da bi mu prihranili pot v Ljubljano, so ga predstavniki ZNP obiskali na njegovem domu v Kontovelu pri Trstu, kjer okreva po operaciji. Priznanje sva mu izročila predsednica Upravnega odbora Častnega priznanja Boruta Meška Urška Makovec in predsednik ZNP Tino Mamić. Prisotna je bila tudi ekipa slovenskega programa RAI z novinarko Eriko Jazbar.

Kot predsednik ZNP piše na svojem blogu, je bil Boris Pahor priznanja vesel in se je zanj zahvalil. Izrazil je upanje, da bi prizadevanja ZNP obrodila sadove, hkrati pa je skeptičen zaradi medijsko političnih razmer v Sloveniji.

Spomnimo, Boris Pahor je tisti, ki je Edvarda Kocbeka prepričal, da je javno povedal za povojne poboje. Zavedal se je, da brez pluralizma ni napredka. Kot človek dejanj pa ni ostal tiho kot mnogi drugi intelektualci, ampak se je za pluralizem tudi dejavno zavzemal.

Meškov nagrajenec Valentin Areh

Novinar in urednik na Televiziji Slovenija Valentin Areh se z novinarstvom ukvarja od leta 1991, ko je poročal za časnik Slovenec in Revijo Obramba iz vojne na Hrvaškem, nato iz vojne v Bosni in Hercegovini. Njegovo življenje so zaznamovala predvsem poročanja iz različnih vojnih žarišč od Palestine do Čečenije.

Na nacionalni televiziji je objavil vrsto odmevnih dokumentarnih filmov. V filmu o Srebrenici iz  je objavil srhljiva pričevanja tistih, ki so ušli iz brezen, objavil je tudi film z naslovom Skrivni načrti Radovana Karadžića, v katerem so bili prvič objavljeni tajni posnetki pogovorov Karadžića z Miloševićem in poveljniki JLA, ki so načrtovali in izvedli etnično čiščenje v Bosni in Hercegovini.

Veliko prahu je oktobra lani dvignil z dokumentarcem o JLA, objavljenim na nacionalni televiziji. Napadi na film so predvsem pokazatelj kako močni in vplivni skušajo biti nosilci nekdanjega nedemokratičnega režima.

Meškov nagrajenec Martin Brecelj

V Buenos Airesu rojeni filozof in zamejski javni delavec Martin Brecelj je kot dolgoletni novinar in urednik na tržaškem raziskoval umor dr. Stanka Vuka, Danice Tomažič in dr. Draga Zajca, marca 1944 v Trstu. Dogodek je skupaj z osebnimi pričevanji in dokumenti opisal v knjigi Anatomija političnega zločina.



Avtor popiše vsa nasprotujoča si dejstva in laži tedanjih oblasti ter ugotovi, da so komunisti umor izvršili zato, ker so se žrtve pripravljale na odhod v partizane. Navaja, da bi lahko zlasti Vukov vstop v OF »načel politični monopol KPS nad osvobodilnim gibanjem, saj bi z njim prišel v partizane politično ambiciozen človek, ki je užival široko podporo v krščansko-socialnih krogih na Primorskem in ki si ni pomišljal odpirati občutljivih vprašanj, kakor je bila likvidacija 14 Cerkljanov na začetku februarja 1944.

Posebno priznanje za opravljeno zgodovinsko raziskovalno delo sta Breclju izrekla zgodovinarja dr. Jože Pirjevec in dr. Renato Podbersič.

Kot je avtor Martin Brecelj dejal v pogovoru za tednik Novi glas, je za preseganje razdora, ki je nastal v slovenski polpretekli zgodovini, potrebna "temeljita in pogumna raziskava naše preteklosti".