Artemis II: Na Zemljo prihaja prava zakladnica za raziskovalce

Tomaž Cuder

8. 4. 2026 ob 23:18
0 komentarjev

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

Prve fotografije s preleta Lune, ki so jih astronavti Nasine misije Artemis II posneli med zgodovinskim testnim poletom, razkrivajo območja, ki jih ni videlo še nobeno človeško oko, vključno z redkim sončnim mrkom v vesolju. Fotografije, ki so bile objavljene v torek, so astronavti posneli 6. aprila med sedemurnim preletom odvrnjene strani Lune. S tem so obeležili vrnitev človeštva v lunino bližino in odprli pravo zakladnico novih znanstvenih podatkov.

Nasini astronavti Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Koch in astronavt Kanadske vesoljske agencije (CSA) Jeremy Hansen so s pomočjo flote kamer posneli na tisoče fotografij. Agencija je že objavila več posnetkov, v prihodnjih dneh pa jih pričakujemo še več, saj so člani posadke že presegli polovico svoje poti in se zdaj vračajo nazaj proti Zemlji.

Artemis II v popolnem Sončevem mrku. (6. april 2026) – Fotografija, ki jo je med preletom Lune 6. aprila 2026 posnela posadka misije Artemis II, prikazuje Luno, ki v celoti zakriva Sonce. Z edinstvene perspektive posadke je Luna navidezno dovolj velika, da povsem zastre Sonce, s čimer ustvari skoraj 54-minutno fazo popolnega mrka (totaliteto) in omogoči razgled, ki močno presega vse, kar je mogoče opazovati z Zemlje. Sončeva korona ustvarja žareč sij okoli temne lunine ploskve in tako razkriva podrobnosti zunanje Sončeve atmosfere, ki so zaradi njegovega običajnega blišča sicer povsem nevidne. Na posnetku so jasno vidne tudi zvezde, ki so pri običajnem fotografiranju Lune prešibke za zaznavo, v lunini temi pa jih je mogoče brez težav ujeti v objektiv. Ta izjemna opazovalna točka ponuja tako osupljiv prizor, kot tudi dragoceno priložnost za astronavte, da ob vrnitvi človeštva v globoko vesolje dokumentirajo in opazujejo Sončevo korono. Na fotografiji je viden tudi medel sij nam bližnje strani Lune, ki ga ustvarja svetloba, odbita z Zemlje (pojav v astronomiji poznamo tudi pod strokovnim izrazom, pepelasti sij). Vir: Nasa

Posnetki polni znanstvene vrednosti

»Naši štirje astronavti misije Artemis II – Reid, Victor, Christina in Jeremy – so človeštvo popeljali na neverjetno popotovanje okoli Lune in prinesli posnetke, ki so tako izjemni in polni znanstvene vrednosti, da bodo navdihovali prihodnje generacije,« je dejala dr. Nicky Fox, pridružena administratorka Direktorata za znanstvene misije na sedežu Nase v Washingtonu.

Med preletom Lune je posadka dokumentirala udarne kraterje, starodavne tokove lave in površinske razpoke, ki bodo znanstvenikom pomagali pri preučevanju geološkega razvoja Lune. Spremljali so razlike v barvi, svetlosti in teksturi celotnega površja, opazovali vzhod in zahod Zemlje ter posneli poglede na Sončev mrk in Sončevo korono. Posadka je poročala tudi o šestih svetlobnih prebliskih na zatemnjenem luninem površju, ki so nastali kot posledica trkov meteoritov.

Sence na robu luninega dne. (6. april 2026) – Posadka misije Artemis II je v objektiv ujela del Lune, ki se prikazuje vzdolž »terminatorja« – meje med lunarnim dnevom in nočjo –, kjer sončna svetloba pod nizkim vpadnim kotom meče dolge in dramatične sence čez površje. Ta drseča svetloba močno poudari razbrazdano topografijo našega naravnega satelita ter v osupljivih podrobnostih razkrije kraterje, grebene in bazenske strukture. Zelo jasno izstopajo površinske tvorbe ob »terminatorju«, kot so kraterji Jule, Birkhoff in Stebbins, ter okoliško lunarno višavje. S te edinstvene perspektive preplet svetlobe in senc poudarja izjemno kompleksnost luninega površja na načine, ki ob polni osvetljenosti ostanejo povsem skriti. Posnetek je nastal približno tri ure po začetku obdobja opazovanja Lune, ko je posadka šesti dan misije preletavala njeno oddaljeno stran. Vir: Nasa

Znanstvena ekipa v nadzornem središču misije Artemis II. (6. april 2026) – Na fotografiji (od leve proti desni) so Angela Garcia, dr. Kelsey Young in dr. Trevor Graff, prvi t. i. znanstveni častniki (Science Officers) programa Artemis, ujeti v Beli nadzorni sobi za polete v Nasinem nadzornem središču Johnson (Christopher C. Kraft Jr. Mission Control Center). Posnetek je nastal približno deset minut pred »zahodom Zemlje« med preletom Lune na misiji Artemis II. Znanstvena ekipa za svojo nadzorno konzolo v realnem času pozorno spremlja podatke misije ter nadzornikom poleta nudi ključno strokovno podporo z analizo znanstvenih meritev in delovanja sistemov. Njihovo delo neposredno pripomore k temu, da so vsi cilji misije doseženi varno in z največjo možno učinkovitostjo. Vir: Nasa

Posnetki za prihodnost in razumevanje Lune

Znanstveniki že analizirajo prenesene slike, zvočne posnetke in podatke, da bi natančneje določili čas in lokacije teh dogodkov ter jih primerjali z opazovanji ljubiteljskih astronomov. Nova slikovna gradiva bodo Nasi pomagala tudi pri boljšem razumevanju geologije Lune in bodo usmerjala prihodnje raziskovalne ter znanstvene misije. Te bodo postavile ključne temelje za trajno prisotnost človeka na Luni pred prihodnjimi misijami s človeško posadko na Mars.

»Bilo je izjemno poslušati posadko, ko je opisovala osupljive razglede med samim preletom,« je povedal Jacob Bleacher, glavni Nasin znanstvenik za raziskovanje na sedežu agencije. »Sprva se njihovi opisi niso povsem ujemali s tem, kar smo videli na naših zaslonih. Zdaj, ko prejemamo slike v višji ločljivosti, lahko končno podoživimo trenutke, ki so jih želeli deliti z nami, in resnično cenimo znanstveni izkupiček teh posnetkov ter naših drugih raziskav na tej misiji.«

Zahajajoča Zemlja. (6. april 2026) – Lunino površje v izjemno ostrih podrobnostih zapolnjuje kader med preletom Lune na misiji Artemis II, medtem ko v ozadju zahaja oddaljena Zemlja. Fotografija je bila posneta 7. aprila 2026 ob 0.41 po srednjeevropskem času (oz. 6. aprila ob 18.41 po lokalnem ameriškem vzhodnem času), zgolj tri minute preden sta vesoljsko plovilo Orion in njegova posadka zašla za Luno ter za 40 minut popolnoma izgubila komunikacijski stik z domačim planetom, preden sta se znova pojavila na njeni drugi strani. Na posnetku je temni del Zemlje ovit v noč, na njeni osvetljeni strani pa so nad območjem Avstralije in Oceanije jasno vidni vrtinčasti oblačni sistemi. V ospredju izstopa krater Ohm, ki ga zaznamujejo terasasta pobočja in razmeroma ravno dno z izrazitimi središčnimi vrhovi. Ti so nastali, ko se je lunino površje med silovitim trkom, ki je ustvaril krater, zaradi pritiska sunkovito odbilo oziroma dvignilo navzgor. Vir: Nasa

Vrnitev domov: Pristanek v zgodnjih sobotnih urah po slovenskem času

Zgodovinska misija Artemis II se nezadržno bliža koncu. Po neverjetnem potovanju okoli naše naravne spremljevalke se bodo astronavti vrnili na Zemljo v soboto, 11. aprila 2026, ob 2.07 zjutraj po našem (srednjeevropskem) času. Kapsula Orion bo s pomočjo padal pristala v Tihem oceanu, nedaleč od obale San Diega v ameriški zvezni državi Kalifornija. Takoj po t. i. »splashdownu«, kot radi pravijo Nasini strokovnjaki, pristanku na vodi. Takrat bodo posadko prevzele reševalne ekipe ameriške mornarice na ladji, USS John P. Murtha, s čimer se bo zaključilo eno najpomembnejših poglavij sodobnega raziskovanja vesolja – in odprlo vrata za prihodnje misije, ki bodo človeštvo ponesle nazaj na površje Lune in morda nekoč tudi na Mars.