Banka Slovenije zmerno optimistična: inflacija bo nižja, a še nekaj let višja od ciljev, gospodarska rast rahlo navzgor

POSLUŠAJ ČLANEK

Letos pričakujemo umiritev gospodarske rasti pri 1,3 %, inflacijo pa še vedno pri visokih 7,2 %. Z zniževanjem inflacije naj bi se postopno okrepila tudi gospodarska rast, ki naj bi se ustalila pri 2,5 odstotkih. Višja od evroobmočja naj bi bili tako gospodarska rast kot inflacija. A gospodarska rast, tako Banka Slovenije, bo ostala pod dolgoročnim potencialom.

Krize tako vsaj uradno še ni na vidiku, nas pa tepe pomanjkanje delovne sile, ki na drugi strani dviguje plače, a hkrati tudi inflacijo in dejstvo, da smo premalo konkurenčni, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer in direktorica analitsko raziskovalnega centra Banke Slovenija Arjana Brezigar Masten sta predstavili napovedi gospodarskih nihanj za Slovenijo in evroobmočje, ki sta ju zaznamovali visoka inflacija in izzvenevanje popandemičnega okrevanja gospodarstva.

Letos pričakujemo 1,3-odstotno gospodarsko rast in 7,2-odstotno inflacijo. Slednja naj bi se v prihodnjih letih umirjala in prihodnje leto dosegla 3 odstotke, leta 2025 3,1 % in leta 2026 2,1 odstotka, s čimer bi se približali ciljni dvoodstotni inflaciji.

Nižja inflacija, višja rast plač

Nižja inflacija in postopno okrevanje izvoznega povpraševanja naj bi postopamo okrepila gospodarsko rast, ki naj bi prihodnje leto znašala 2,2, in leta 2025 2,3 odstotke in se na koncu ustalila pri 2,5 odstotkih leta 2026. Zaradi nizke rasti investicij in tesnega trga dela bo gospodarska rast nižja od dolgoročnega potenciala. A še vedno višja od evroobmočja, kjer naj bi letos znašala 0,6 %, prihodnje leto 1 odstotek, leta 2025 1,6 in se nato ustalila pri 1,5 % leta 2026.

Vir: banka Slovenije

Tesen trg dela, ki se kaže v zelo nizki brezposelnosti in težavah z iskanjem delavcev, se odraža v visoki nominalni rasti plač, ki so letos zrasle za 11,5 %, kar je sicer realno zgolj nadomestilo učinek lanske inflacije. A tudi v prihodnje naj bi plače naraščale hitreje od produktivnosti.

Prav produktivnost pa je bistvena za rast in pravzaprav omogoča rast plač, saj omogoča, da ustvarimo več. Ob dejstvu, da imamo zelo nizko brezposelnost profesor na Ekonomski fakulteti Sašo Polanec ocenjuje, da so stroški dela ustrezni, bi pa lahko racionalizirali določene dele javnega sektorja, s čimer bi dvignili konkurenčnost. A tudi tukaj smo zaradi majhnosti države in pričakovanih ter zahtevanih storitev države sorazmerno omejeni.

Bolj izpostavljeni šokom, hitreje okrevali

Inflacija je po oceni Banke Slovenije pri nas višja kot v Evropski uniji zaradi višje izpostavljenosti globalnih ponudbenih šokov, težave v dobavnih verigah, kasneje pa hitrega okrevanja po pandemiji in tesnosti trga dela, ki vodi v večjo rast plač.

Prihodnje leto bodo zaznamovali ključni državni izdatki popoplavne obnove in blaženje cen energentov, ki bodo zviševali javni primanjkljaj, v nadaljnjih letih pa se pričakuje tudi uravnoteženje javne porabe.

Med dejavniki tveganja, da se napovedi ne izpolnijo, Banka Slovenije zaznava naraščajoče stroške dela, ki pritiskajo na konkurenčnost, posebej če bi rasli bistveno hitreje od produktivnosti, pri čemer rasti davkov niso želeli neposredno komentirati. Tveganje vidijo tudi v nadpovprečno visokih prihrankih in visoki stopnji varčevanja gospodinjstev in geopolitičnih tveganjih, ki bi lahko vplivala na ceno surovin.

Da je logika centralne banke, da bi, če bi manj »šparali«, več trošili, ugotavlja tudi ekonomist dr. Polanec. Profesor opozarja tudi na razloge za varčevanje – pogosto je to nedostopnost nepremičnin in dejstvo, da trenutno zanje ni čas za nakup in investiranje, drugih oblik investiranja pa se Slovenci redko poslužujemo. Hkrati bi sam težko rekel, da bi morali ljudje trošiti več, čeprav tega ne vidi nujno kot negativno, saj velik del potrošnje danes predstavljajo storitve, ki niso nujno obremenjujoče za naravne vire.

Redistribucija države in manko investicij v človeški kapital

Visoko državno potrošnjo centralna banka pričakuje zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in pretvorbe v obvezni prispevek ter uvajanja sistema dolgotrajne oskrbe. Pri prvem Polanec ocenjuje, da bo imel mešane učinke. Ker gre za obvezni prispevek, ga mora država izvzeti iz davčne osnove, kar bo nekaterim celo dvignilo dohodke in povečalo razpoložljivi dohodek gospodinjstvom. Hkrati pa bo velik redistribucijski učinek imela dajatev za dolgotrajno oskrbo, ki bo zmanjšala razpoložljivi dohodek prebivalstva, hkrati pa povečala investicijsko aktivnost države, tako da je neto skupen učinek težko meriti.

Opozarja še, da čeprav država ni optimalen investitor, pa je pomemben, saj zagotavlja infrastrukturo, ki je zasebni sektor ne bi mogel, s čimer pa povečuje produktivnost. Podinvestiran pa je po njegovem mnenju v Sloveniji tudi človeški kapital. Za večjo razvitost bi morali več nameniti tudi za razvoj in raziskave, je še prepričan Polanec.

Sam sicer ocenjuje oceno  2,5-odstotne rasti kot preoptimistično, vsaj na dolgi rok, saj je osnova zanjo rast produktivnosti, ta pa je v Sloveniji za kakšno odstotno točko nižja.

KOMENTAR: Peter Merše
Preboja ne bo, krize, upajmo, tudi ne

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike