Bi se morala Nataša Pirc Musar in Rok Čeferin po zakonu res izločiti iz lastništva v svojih odvetniških pisarnah? Zbornica ju brani: "Ponosni smo nanju"

Pred dnevi je predsednica republike Nataša Pirc Musar pozivala Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), naj čimprej preuči, ali je ustavni sodnik Klemen Jaklič kršil integriteto, ker je imel večji del svojega mandata registriran popoldanski s.p. (opravljal je pedagoško delo na Katoliškem inštitutu), čeprav Zakon o ustavnem sodišču tega izrecno ne prepoveduje, na kar so opozorili tudi nekateri ugledni ustavni pravniki, med njimi nekdanji predsednik omenjenega sodišča dr. Ernest Petrič.

Nekateri mediji zdaj na napaki lovijo prav Natašo Pirc Musar, saj so se v javnosti pojavila ugibanja, da morda krši 37. člen Zakona o odvetništvu, ki med drugim pravi, da je družbenik v odvetniški pisarni lahko samo odvetnik, ki aktivno opravlja odvetniško dejavnost. Pirc Musarjeva seveda poklica zaradi funkcije ne opravlja, je največja lastnica odvetniške pisarne Pirc Musar in partnerji, sama pa medijem pojasnjuje, da je njen status »zamrznjen«. Ustavni sodnik Rok Čeferin, ki trenutno prav tako ni aktiven v odvetniških vodah, pa se na naša vprašanja, ali mu zakon dovoljuje, da je še vedno drugi največji lastnik v Odvetniški pisarni Čeferin, brani z molkom.

Pojdimo po vrsti. 37. člen Zakona o odvetništvu vsebuje šest alinej, med drugim veleva, »da je dejavnost odvetniške družbe omejena na opravljanje odvetniškega poklica«. Člen prepoveduje tudi medsebojno združevanje odvetniških družb, najbolj zanimiv pa je odstavek, ki pravi, da so »družbeniki odvetniške družbe lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost«. Posamezna odvetniška družba je kakršnokoli spremembo dolžna sporočiti Odvetniški zbornici Sloveniije. Iz javno dostopnih podatkov na Ajpesu je razvidno, da je Nataša Pirc Musar, ki od decembra 2022 opravlja funkcijo predsednice republike in torej trenutno ni aktivna kot odvetnica, še vedno največja lastnica v pisarni Pirc Musar in partnerji. Pirc Musarjeva ima v pisarni trenutno 47,5-odstotni delež, druga največja lastnica pa je Ines Rostohar Dežman (22,5 odstotka).

Tudi ustavni sodnik Rok Čeferin, ki je to funkcijo nastopil leta 2019, decembra leta 2021 pa je postal še podpredsednik Ustavnega sodišča, ima še vedno 19,5-odstotni delež v Odvetniški pisarni Čeferin. Kar je, mimogrede, še zanimivejši podatek, je največji deležnik v pisarni – predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin, ki trenutno prav tako ne opravlja odvetniškega poklica. Roka Čeferina in Natašo Pirc Musar seveda še dodatne omejuje slovenska zakonodaja; 16. člen Zakona o ustavnem sodišču pravi, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca (kar je bil preko pravnoorganizacijske oblike s.p. Klemen Jaklič), Pirc Musarjevi pa dodatno dejavnost prepoveduje 105. člen ustave, ki pravi, da je funkcija predsednika republike nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.

»Mirovanje« 

Pa bi se morala zaradi rigorozno pisanega Zakona o odvetništvu v času, ko tam ne službujeta, omenjena odvetnika umakniti tudi iz lastništva svojih pisarn? Partnerica Pirs Musarjeve Ines Rostohar Dežman pravi, da ne. Kot je pojasnila v imenu svoje partnerke, je Nataša Pirc Musar neposredno po tem, ko je bila izvoljena za predsednico Republike Slovenije, pri Odvetniški zbornici Slovenije vložila predlog za mirovanje odvetniške funkcije. V pisarni Pirc Musar citirajo določbo 22. člena Zakona o odvetništvu, iz katerega izhaja, »da v kolikor je odvetnik izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje odvetniškega poklica miruje«. Rostohar Dežmanova dodaja, »da je v skladu s tozadevno določbo postopala tudi Odvetniška zbornica Slovenije ter ge. Nataši Pirc Musar izdala odločbo o mirovanju«. Vsled navedenega Nataši Pirc Musar status odvetnice ni prenehal in je v času opravljanja funkcije predsednice države zgolj v mirovanju in je v skladu z veljavno zakonodajo ostala tudi družbenica odvetniške pisarne.

Iz pisarne Čeferin nam niso odgovorili, je pa za ugotavljanje kakršnihkoli kršitev Zakona o odvetništvu zadolžena Odvetniška zbornica Slovenije, ki ima tudi svojo dvostopenjsko disciplinsko komisijo. Potrdili so nam, da sta tako Nataša Pirc Musar kot Rok Čeferin še vedno vpisana v imenik odvetnikov. Glede na funkcijo, ki jo trenutno opravljata, pa je Odvetniška zbornica Slovenije ob njunem nastopu državne funkcije sprejela odločitev, da obema opravljanje odvetniškega poklica miruje. Odvetniška Zbornica se pričakovano sklicuje na 22. člen zakona, ki po njihovem izrecno ureja prav to situacijo. »Če je odvetnik izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje odvetniškega poklica miruje. Če je odvetnik napoten ali udeležen v mednarodni misiji zaradi opravljanja nalog na gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstvenem, informativnem in drugih področjih v okviru pristojnosti take misije in to ni nezdružljivo z ugledom odvetniškega poklica ali ko dela za mednarodno organizacijo, katere članica je Republika Slovenija, mu med opravljanjem teh nalog opravljanje odvetniškega poklica miruje,« citirajo »odvetniško ustavo« v Odvetniški zbornici Sloveniji. Dodajajo, da zadržkov glede ohranjanja in izvajanja pravic v odvetniški družbi v primeru obeh ni ter tudi ne bi smelo biti.

 »Če je odvetnik izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje odvetniškega poklica miruje.«

Zavezani kodeksu

Dolgoletna odvetnica Irena Urbanc, lastnica odvetniške pisarne Urbanc, nam je dodatno pojasnila, da so slovenski odvetniki z obvezami svojega poklicnega ravnanja in vedenja dobro seznanjeni, nenazadnje ima zbornica tudi svoj Kodeks odvetniške poklicne etike, ki med drugim določa nezdružljivost (12. in 13. člen) poklicev. »Če je torej odvetnik izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, in je hkrati družbenik odvetniške družbe, opravljanje odvetniškega poklica miruje. Zakon ne predpisuje, da odvetnik, kateremu opravljanje odvetniškega poklica miruje, ne bi mogel biti družbenik odvetniške družbe,« Urbančeva še zavrača nekatere »napačne« medijske interpretacije.

A sklicevanje na 22. člen zakona nekaterih vseeno ne prepriča, saj izrecno govori samo o začasnem mirovanju poklica in opravljanja dejavnosti. Raziskovalni novinar Bojan Požar, ki je zgodbo lansiral na svoje blogu Požareport, trdi, da Pirc Musarjeve in oba brata Čeferin omenjeni člen kaj dosti ne odvezuje, saj izrecno govori samo o začasnem mirovanju poklica in opravljanja dejavnosti, ne pa tudi o mirovanju družbeništva in lastništva odvetniških družb.  Mislim, da tisti, ki so lansirali afero Jaklič, niso pomislili na možnost, da bi se v lahko ob zakonodajo spotaknila Nataša Pirc Musar in Rok Čeferin. Zato sem tudi trdno prepričan, da je ravno zaradi tega, ker so bile te informacije naplavljene, v osrednjih medijih ponehala ta agresivna kampanja zoper Klemna Jakliča,« pa je prepričan Bojan Požar. »Težava, ki jo imata oba, je ta 37. člen, zakona, ki res izrecno pravi, da so lahkoq družbeniki ali lastniki samo tisti, ki opravljajo točno ta poklic v točno tej pisarni.« Navadni državljani seveda, kot denimo investitorji, sploh nimajo možnosti sodelovati v odvetniški pisarni.

»Sem tudi trdno prepričan, da je ravno zaradi tega, ker so bile te informacije naplavljene, v osrednjih medijih ponehala ta agresivna kampanja zoper Klemna Jakliča.«

Požar zato trdi, da so interpretacije 22. člena zakona neustrezne in da si ga dotični tako interpretirajo predvsem zato, ker to njim ustreza. »Vprašanje je, kaj bi porekli pravniki, ki ni posredno ali neposredno vpletena v to zadevo. Ta člen namreč govori izključno o mirovanju odvetniške funkcije. Ne govori pa o tem, da lahko miruje tudi lastništvo v podjetju. 37. člen je nedvoumen, vse ostalo je izgovarjanje. Če sem malo politikantski, bi se bilo vredno vprašati, kako bi bilo, če bi bil gospod Jaklič v takšni situaciji. Mogoče bi Nataša Pirc Musar reagirala drugače in Jakliču očitala, da ne more biti solastnik družbe, če ne opravlja odvetniškega poklica,« vztraja Požar. Pa je torej, tako kot Zakon o ustavnem sodišču, tudi »odvetniški zakon« pomanjkljivo spisan in bi ga bilo vredno dopolniti? »Mogoče, ampak ta hip se ga ne da brati drugače, kot sem ga bral jaz!«

»Če je nekdo kot odvetnik prepoznan v družbi, da je sposoben in izvoljen v neko funkcijo, kot sta to kolega Čeferin in kolegica Pirc Musar, je to seveda v čast naši zbornici kot celoti.«

Družbena aktivnost

Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman odgovarja na te očitke z besedami, da imajo pravniki sicer res različne razlage, kar je dobrodošlo zlasti za novinarje, odvisno od tega, na kateri strani so. »Dejstvo je, da je zbornica tista, ki sprejema odločitve in naše stališče je, da je 22. člen tega zakona specialni predpis znotraj istega zakona, ki pojasnjuje bolj splošna določila, ki so jih mediji povzeli in se nanašajo na splošno izpolnjevanje pogojev, da nekdo sploh lahko postane družbenih odvetniške pisarne. Drugo pa je, da ko si enkrat družbenih, ali lahko ta položaj miruje. Seveda je odgovor, da lahko. Moja ocena je zato, da je razlog takšnih interpretacij nekje drugje, ne pa, da bi to dejansko lahko bila z vidika zakona o odvetništvu težava ali pomislek,« pravi Janez Starman, ki ob tem še dodaja, da ima zbornica interes in celo spodbuja odvetnike, da so družbeno aktivni, ker s tem pripomorejo k ugledu odvetniškega poklica. »Če je nekdo kot odvetnik prepoznan v družbi, da je sposoben in izvoljen v neko funkcijo, kot sta to kolega Čeferin in kolegica Pirc Musar, je to seveda v čast naši zbornici kot celoti.«