Blagoslov nove šole, ki je razjezil Dnevnikovo novinarko Ranko Ivelja (video)

Uredništvo
V Sloveniji je ob izgradnji ali obnovi prostorov, objektov ... predvsem na podeželju običaj, da novo javno pridobitev blagoslovi tudi duhovnik.

Navada, ki je del kulturne dediščine in tradicije tega okolja, pa je ob otvoritvi nove podružnične šole na Polici pri Grosuplju zmotila novinarko Dnevnika Ranko Ivelja, ki meni, da je s tem kršena zakonsko predpisana ločitev Cerkve od države. 

V članku z naslovom Ministrica ne namerava sankcionirati verskih obredov v šoli izraža razočaranje nad neukrepanjem pristojnega ministrstva ter stališčem še enega udeleženca dogodka, predsednika Boruta Pahorja, ki pravi, da je na takšne običaje treba gledati strpno.

"Verske obrede v javnih šolah prepoveduje zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanju (ZOFVI). Kljub temu so zlasti na podeželju prej običaj kot izjema; zlasti ob odprtjih novih šol, prizidkov, telovadnic je župnikov blagoslov tako rekoč »obvezen«," v začetku ugotavlja novinarka, sicer znana po kritični, pogosto tudi negativistični obravnavi tematik, povezanih s Katoliško cerkvijo.

Zmoti jo, da številni župani in ravnatelji vztrajajo, da so ti blagoslovi del tradicije. "Poleg tega pa v zakonu ni predvidena sankcija za kršitev zakona," še dodaja.

Problematično pa se ji zdi, da "zakonska in ustavna spornost" verskega obreda v javni šoli ni zmotila tudi "vrhovnega varuha ustave", predsednika republike Boruta Pahorja.

"Nasprotno, predsednik meni, da je treba na blagoslavljanje šole gledati strpno, saj ne gre za verouk v šoli," ga navaja novinarka ter dodaja njegovo pojasnilo, da se je v času svojega mandata udeležil kar nekaj prireditev ter otvoritev javnih vrtcev in šol, del katerih je bil tudi blagoslov.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 72. členu določa, da v javnih vrtcih in šolah (razen tistih s koncesijo) ni dovoljena konfesionalna dejavnost.


Pod to se šteje verouk ali ko konfesionalni pouk religije s ciljem vzgajati za to religijo, pouk za katerega o primernosti učitelja odloča verska skupnost in organizirani religiozni obredi. 



Ivelja v nadaljevanju opozori, da tovrstna samoumevnost, ki jo je opaziti pri predsedniku republike, ne velja za vse pomembne državne ustanove ter navede uraden predlog varuhinje človekovih pravic Vlasta Nussdorfer ministrstvu za izobraževanje iz leta 2015, da se za tovrstno "kršenje zakonov" uvede tudi sankcija.

A ministrica predlagani spremembi ni bila naklonjena, temveč je varuhinji zagotovila, da bodo te probleme reševali z "neformalnimi pogovori, smernicami in izobraževanjem ravnateljev."

"A zgodilo se ni nič," razočarano ugotavlja Ivelja.  Še več, na ponovno vprašanje ob tem dogodku je ministrstvo novinarki odgovorilo, da "organizacija tovrstnih dogodkov sodi pod avtonomno pristojnost šole oz. lokalnih skupnosti, ki so ustanoviteljice osnovnih šol," glede uvedbe sankcij za kršenje 72. člena ZOFVI pa, da je "obstoječa rešitev ustrezna".

Oglejte si video z otvoritve. Blagoslov se prične pri 1 uri, 4 minutah in 20 sekundah posnetka 

https://www.youtube.com/watch?v=YwCsaaSkENY


Mnenje s Filozofske fakultete: kako se ob tem počuti otrok, ki je drugače veren?


Novinarka je v podkrepitev svojih pomislekov poiskala mnenje pri profesorju s Filozofske fakultete dr. Zdenku Kodelji, ki meni, da s takšnim stališčem država dopušča z ustavnega in zakonskega vidika sporne prakse.

Po njegovem bi se pristojni morali vprašati, kako se med obredom počuti otrok, ki ni iz katoliške družine, ali otrok, ki je morda drugače veren.

"Zanima me tudi, ali bi država zagovarjala enako stališče, če bi šolo, ki jo, na primer, večinsko obiskujejo muslimanski otroci, blagoslovil islamski klerik."

Po njegovem bi država morala resneje lotiti tudi vprašanj uporabe in nošenja verskih simbolov kot so križi, rute, hidžabi in redovniška oblačila, ter oblikovati prakso, ki bo "dobra za vse, ne le za pripadnike večinske religije."

Blagoslova so si želeli vsi


Kot je za Dnevnik dejala vodja nove podrižnične šole Marija Podvršič, so odločitev, da župnika prosijo za blagoslov, učitelji in starši sprejeli soglasno. Povrh vsega pa je Cerkev ob minuli prostorski stiski šoli omogočila, da so pouk izvajali v prostorih župnišča.

Nobenega problema z uresničenjem želje krajanov, ki so si tovrstnega blagoslova zaželeli, pa ne vidi tudi župan Grosuplja Peter Verlič.

KOMENTAR: Uredništvo
Politična korektnost? Ne, hvala.
Zatajiti lastno kulturo, identiteto, tradicijo in običaje je tisto, kar liberalna levica v imenu politične korektnosti zahteva od naroda in države. Za lažje doseganje ciljev problematiko reducira na verski nivo in utemeljuje, da gre za neenako versko obravnavo ter kršenje ločitva Cerkve in države, pri čemer igra na znane predsodke do RKC, ki so pri nas v delu prebivalstva močno ukoreninjeni. A v resnici ne gre (samo) za versko, temveč predvsem za kulturno dediščino naroda, kar zelo dobro razumejo naši sosedje Avstrijci, Italijani, Hrvati, katerih države so prav toliko sekularne in od Cerkve ločene kot naša. Pa v javnih šolah vseeno, ob visokem družbenem konsenzu ljudi različnih nazorov, visijo razpela kot obeležja njhove kulturne identitete. Od prišlekov v novo kulturo se, ob spoštovanju njihovih nazorov in prepričanj, pričakuje, da spoštujejo običaje in kulturo družbe, ki jim je ponudila varen dom in svoje bonitete. Prav zato je Kodeljeva sugestija ministrstvu, češ kako se počutijo otroci drugih ver ali prepričanj, irelevantna, saj se verjetno tudi Zahodnjaki ne čutimo užaljene, ko se v drugih deželah ravnamo po lokalnih navadah in običajih, čeprav so pogosteje še veliko bolj prepojene s tamkajšnjimi verskimi praksami. Prav nič užaljeni niso tudi slovenski krščanski otroci ob obiskovanju strogo ateističnih državnih šol. Prav predpostavka domnevne žalitve drugače mislečih s prakticiranjem obstoječih družbenih tradicij in navad je v kontekstu sledenja "politični korektnosti" najbolj nevarna, a hkrati vsebinsko tudi na najbolj trhlih nogah. Zato je vsak odpor proti njej vredno pozdraviti, četudi gre zgolj za zagovor blagoslova neke manjše podružnične državne šole.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Sviz: slovensko izobraževanje je na prelomni točki, kako odgovarjajo politične stranke?
  • 18. 02. 2026
Korak bližje ponovnemu potrjevanju delovnih zvezkov
  • 13. 11. 2025
Od korenin do kril – 70 let ZRSŠ
  • 09. 04. 2026