Bo na trgovskih policah vse manj slovenskih izdelkov?
V Sindikatu kmetov Slovenije so opozorili, da Hofer in Mercator odpovedujeta pogodbe oz. ponujata neizpolnljive pogoje domačim kmetom. Ob tem so pozvali pristojne institucije, naj primerno ukrepajo. »Apeliramo na slovensko javnost, da mora zahtevati možnost izbire na slovenskih policah in da ne podpre brutalnega vedenja multinacionalk. Od pristojnega Ministrstva pa pričakujemo hiter odziv, ne glede na predvolilno obdobje,« so bili jasni v sindikatu. Medtem ko so na to opozorili tudi v Kmetijsko‑gozdarski zbornici Slovenije, so v Mercatorju in Hoferju navedbe zanikali.
V Sindikatu kmetov Slovenije so opozoril, da od kmetov dobivajo sporočila glede odpovedi pogodb. Hofer in Mercator naj bi jim ponujala težke pogoje dobave, hkrati pa nizke odkupne cene. Kmetje teh zahtev ne morejo izpolniti, zato tudi sami odstopajo od pogodb.
Po poročanju portala Forbes Slovenija je več slovenskih podjetij februarja od Mercatorja prejelo dopis, da do nadaljnjega z njimi ne bo več sodeloval. Kot je poročal portal, naj bi bili dotični dobavitelji kolateralna žrtev v sporu med Mercatorjem in finančnim skladom Alfi – dopis naj bi namreč prejela podjetja, ki so v lasti vlagateljev v ta sklad, spor pa naj bi nastal zaradi oddaje prostora v najem v trgovskem centru Planet Koper.
Na ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarstvo so v sindikatu naslovili pismo ter spomnili, da ima vlada vzvode za nadzor in sankcioniranje ravnanj, ki bodo po njihovih besedah povzročila propad naše suverenosti, podeželja in prehranske varnosti. »Postopne odpovedi pogodb bodo slabile kmete, ob tem pa se bodo postopno potrošniki navadili na ceneno hrano, ki nas bo naredila odvisne,« so opozorili in spomnili tudi na aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu.
Ob takih dogodkih je še toliko pomembnejše zavedanje, da sta domača proizvodnja in prehranska varnost ključna za državljane. Slovenci imamo kar nekaj proizvodov Izbrane kakovosti, ki jo slovenski kupci že prepoznavajo in bi morali biti dostopni v vseh trgovskih verigah – vendar pa na naših trgovskih policah prepogosto zanje ne najdejo prostora, vsaj ne v prvih vrstah. Kmetijsko ministrstvo bi moralo ozaveščati ljudi o pomenu lokalno pridelane hrane.
Tuji trgovci se do Slovencev vedejo kot do testnih osebkov
Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so pozvali, naj preveri sledljivost blaga, pa tudi kakovost ter vsebnost sredstev za obstojnost sadja in zelenjave. »Če se tuji trgovci vedejo do Slovencev kot do testnih osebkov, morata vlada in pristojno ministrstvo zaščititi varnost državljanov,« so bili jasni. Dodali so, naj pristojna inšpekcija tudi preveri prodajne cene tujih dobaviteljev. »Slovenija je resnično tako majhna, da je idealna za testiranje različnih marketinških strategij. Dampinške cene se na kratek rok trgovskim verigam splačajo, če jih testirajo na dveh milijonih prebivalstva. Damping pa je kazniv samo, če ga dokažemo,« so opozorili.
V pismu so še zahtevali, naj pristojne institucije pregledajo pogodbe za nakup zemljišč – po navedbah sindikata so tuji investitorji v zameno za najboljša zemljišča obljubljali določen odstotek odkupa domačih blagovnih znamk in domačih proizvodov. »Vsi vemo, da se centri gradijo na zemljiščih, ki jih občine z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti na hitro spremenijo v gradbene parcele na najlepših ravnih travnikih in njivah, hkrati pa smo jim velikodušno odpustili nadomestila za njihova parkirišča,« so opozorili in dopustili tudi možnost, da župani glede pogodb niso govorili resnice.
Po oceni Kmetijsko‑gozdarske zbornice Slovenije je glavni vzrok za gospodarske pritiske na kmete in dobavitelje gospodarska negotovost, povezana z dvigom minimalne plače in uvedbo obvezne božičnice.
Po oceni Kmetijsko‑gozdarske zbornice Slovenije je glavni vzrok za gospodarske pritiske na kmete in dobavitelje gospodarska negotovost, povezana z dvigom minimalne plače in uvedbo obvezne božičnice. Pristojne pozivajo, naj vzpostavijo pogoje, ki bodo zagotavljali poštene in pregledne poslovne prakse, omogočali stabilen odkup domačih živil ter poleg tega prispevali k trajnosti, odpornosti in kakovosti slovenskega kmetijstva ter prehranske verige.
10 komentarjev
Martin Krpan
V tak položaj so se kmetje zaradi še vedno socialističnega vodenja KGZ spravili kar sami.
Nikjer ni videti samoiniciativnega povezovanja kmetov,samo čakajo kaj reče vlada,tako razdrobljeni,pa so lahek plen velikih trgovcev,ki jim je edini moto dobiček.
Sem poslušal,kako so v slavoniji nekaj kmetov pridelovalcev žita ustanovilo svojo "zadrugo" kupili velike silose in sedaj prodajajo žito po trenutni tržni ceni in niso odvisni od ponujenih odkupnih cen države.
debela_berta
Sej k bo janes precednik bo fse samo slovensko!!!
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bogdaj, en v redu dan - nam vsem.
Pri javnih obravnavah pomembnih tematik je seveda
zaželen in tudi nujen - korekten pristop k obravnavi tematike.
Veliko naših slovenskih kmtov - zdaj - le že ima t.i.
- prodajno odprte kmetije,
- imajo sklenjene koopeacijske pogodve s predelovalci,
- sami hodijo prodajat na tžnice in v specializirane trgovine, ki prodajajo le pridelke z naših, s slovenskih kmetij.
Vsekakor bi bilo dobro, ko bi se mlajši slovenski kmeti - doizobrazili - tako,
da bi znali imeti in korektno opravljati in voditi tudi
lastna podjetja, lastne trgovine, gostišča itd.
Moja sestrična iz okoliša Komenda
ima že veliko let s.p. podjetje za rejo manjših živali.
L.r. Janez KK, LJ.
knezKocelj
Se pravi, zaradi populističnih ukrepov vlade, trgovci iz nuje po preživetju zdaj stiskajo dobavitelje: "Po oceni Kmetijsko‑gozdarske zbornice Slovenije je glavni vzrok za gospodarske pritiske na kmete in dobavitelje gospodarska negotovost, povezana z dvigom minimalne plače in uvedbo obvezne božičnice."
Vplivi teh populističnih ukrepov so torej še dosti bolj obsežni, kot se zdi na prvi pogled. Vlada mora pasti, še en mandat, pa bomo goli, bosi in lačni.
Peter Klepec
Mene pa zanima zakaj ni slovenskih prehrambenih izdelkov nikjer v tujini mogoce kupit? Pa ne mi govorit, da ne marajo Slovencev.
Igor Ferluga
Čim več in čim dlje hrana, predvsem pa sadje in zelenjava in riba potuje do potrosnikove mize sem in tja, tem bolj malo vredna je: manj okusna, manj hranilno vredna, bolj onesnazena s kemicnimi sredstvi, ki podaljsujejo njeno "svezino". Slovensko hrano za zdravje in uzitek ljudi torej rabimo tu, doma. Ne na Novi Zelandiji. Najbolje pa lokalno, svezo hrano pridelano na sosedovi njivi, v sosednji vasi. Ampak dvomim, da bos ti to razumel, saj ocitno ne delas razlike med hrano, zarnico ali sraufencigrom.
Peter Klepec
Igor, Slovenija je v centru Evrope, slovenski kmetje so najvec 50 km od meje. Razdalja ni noben argument.
Igor Ferluga
Po ceni konkurencni Lidlom in Hoferjem slovenski kmetje niso zmozni pridelovati. Da lahko prodajas po visji ceni, si moras ustvariti ime. Tu so pa za inozemstvo zmoznosti slovenskih kmetov zelo majhne. Ali slovenskih prehrambenih predelovalcev. ETA recimo dela kar nekaj zelo kvalitetnih stvari. Samo, kaksen je smisel, da bi jih tujini prodajala za pol cene od tistega, kar doseže doma?
Peter Klepec
Re:… Samo, kaksen je smisel, da bi jih tujini prodajala za pol cene od tistega, kar doseže doma? Kaj zdaj? Ali tujci jedo prepoceni ali Slovenci predrago?
Peter Klepec
Re:… Samo, kaksen je smisel, da bi jih tujini prodajala za pol cene od tistega, kar doseže doma? Ali drugace: razlozite mi kaksna je logika, ce na domacem trgu proizvajalci dosegajo visje cene kot so tržne? Ne mi reci, da gre za “domoljubje”. Bolj plavzibilnen odgovor je korupcija.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.