Bodo tuji zavezniki v bitki za NLB rešili slovenske davkoplačevalce?
Minuli teden je bil zabeležen velik preobrat v odnosu Slovencev do NLB. Prvič je javnomnenjska raziskava (Delo) pokazala, da je več vprašanih za prodajo te državne banke kot da ta ostane v državni lasti.
A leva vlada se še vedno krčevito upira zavezam do EU, na podlagi katerih je ta pred leti dovolila izjemo - reševanje zgubaške banke z davkoplačevalskim denarjem.
Prav danes sta premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman Jeana-Clauda Junckerja in komisarko za konkurenco Margrethe Vestager vnovič skušala prepričati, da pozabijo na slovenske zaveze ter prodaje banke ne zahtevajo. V zameno, da banka ostane v državni lasti, ponujata, da NLB plača visoko kazen.
A slovenski davkoplačevalci so nad potezami domačih oblasti vse bolj obupani in preko družabnih omrežij Evropsko komisijo kar neposredno pozivajo, naj ne naseda ter v dobro Slovencev vztraja pri izpolnitvi danih obljub.
Premier Cerar je dopoldne sestankoval s predsednikom Evropske komisije Junckerjem, popoldne pa sta se srečali še Vraničar Ermanova in komisarka Vestagerjeva. Naša vladna predstavnika sta v zameno, da banka lahko ostane državna, ponudila, da NLB plača kazen v višini od 360 do 370 milijonov evrov v sklad, ki bi bil namenjen za pomoč malim in srednjim podjetjem.
Slovenski premier je po sestanku povedal, da je Juncker "pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog glede usode NLB-ja."
Po njegovem gre za dober alternativni predlog, ki ponuja rešitev v duhu sprejetih zavez in zagotavlja, da pridemo do istega cilja po drugačni poti. "Tako ohranjamo banko v polnem delovanju in kar je najpomembneje, obvaruje davkoplačevalce pred novimi izgubami. Zame so namreč slovenski davkoplačevalci prioriteta," je poudaril premier.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je poudarila, da po pogovoru o slovenskem alternativnem predlogu v povezavi z vprašanjem prodaje NLB vrsta vprašanj še ostaja odprtih. "Slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja Evropska komisija, končnega rezultata še ni, a še vedno nisem izgubila upanja, da ga oblikujemo do konca meseca," je povedala.
Pogovori naj bi se dogajali še vsaj mesec dni, po nekaj dneh pa naj bi strani spet sedli za isto mizo. "Pogovor je bil zelo konkreten in konstruktiven, a odprtih ostaja še kar nekaj vprašanj, zato smo se odločili, da si vzamemo nekaj dni časa za premislek, nato pa znova sedemo za skupno mizo in najdemo rešitev," je še pojasnila ministrica, a več o teh ni želela govoriti, češ da končni rezultat še ni izoblikovan. Ni pa izgubila upanja, da ga je možno oblikovati do konca meseca.
Ob tem je ministrica še dejala, da je prodaja balkanskih podružnic alternativa prodajni zavezi 75 % odstotnega državnega deleža v NLB. Slovenija bi bila sicer po ministričinih besedah pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se Evropski komisiji to zdelo potrebno, vse za to, da bi bil osnovni slovenski predlog sprejet.
Slovenski davkoplačevalci pa se preko družabnih omrežij sedaj kar neposredno na Evropsko komisijo obračajo s pozivi, naj ne naseda slovenskim politikom ter v dobro davkoplačevalcev vztraja pri zavezah, ki smo jih EU dali pred leti.
Mitja Iršič je tako Eropsko komisijo prosil, naj ne naseda manipulacijam slovenske vlade glede NLB. "Slovenski davkoplačevalci smo preko državnega lastništva bank izgubili milijarde- Končajte to burlesko!"
---------------------------------------------------------------------------------------------
A leva vlada se še vedno krčevito upira zavezam do EU, na podlagi katerih je ta pred leti dovolila izjemo - reševanje zgubaške banke z davkoplačevalskim denarjem.
Prav danes sta premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman Jeana-Clauda Junckerja in komisarko za konkurenco Margrethe Vestager vnovič skušala prepričati, da pozabijo na slovenske zaveze ter prodaje banke ne zahtevajo. V zameno, da banka ostane v državni lasti, ponujata, da NLB plača visoko kazen.
A slovenski davkoplačevalci so nad potezami domačih oblasti vse bolj obupani in preko družabnih omrežij Evropsko komisijo kar neposredno pozivajo, naj ne naseda ter v dobro Slovencev vztraja pri izpolnitvi danih obljub.
Premier Cerar je dopoldne sestankoval s predsednikom Evropske komisije Junckerjem, popoldne pa sta se srečali še Vraničar Ermanova in komisarka Vestagerjeva. Naša vladna predstavnika sta v zameno, da banka lahko ostane državna, ponudila, da NLB plača kazen v višini od 360 do 370 milijonov evrov v sklad, ki bi bil namenjen za pomoč malim in srednjim podjetjem.
Predlog vlade, da bi namesto vplacila kupnine v proracun, raje NLB oblikovala nekaksen krovni sklad tveganega kapitala je, po vseh preteklih slabih posojilih, perverzen. Nov inovativen nacin praznenja drzavnega bankomata. https://t.co/LGK9IoKzcA
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) November 10, 2017
Cerar: Ponujamo rešitev po drugi poti
Slovenski premier je po sestanku povedal, da je Juncker "pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog glede usode NLB-ja."
Po njegovem gre za dober alternativni predlog, ki ponuja rešitev v duhu sprejetih zavez in zagotavlja, da pridemo do istega cilja po drugačni poti. "Tako ohranjamo banko v polnem delovanju in kar je najpomembneje, obvaruje davkoplačevalce pred novimi izgubami. Zame so namreč slovenski davkoplačevalci prioriteta," je poudaril premier.
NLB je zadnja možnost za Cerarja, da si vrne podporo stricev. Ne razume pa, da tudi to klečanje ne bo pomagalo, ker Šarec je izvoljiv.
— Marko Pavlišič (@MarkoPavlisic) November 10, 2017
Vraničar Ermanova: Pogovor korekten in konstruktiven
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je poudarila, da po pogovoru o slovenskem alternativnem predlogu v povezavi z vprašanjem prodaje NLB vrsta vprašanj še ostaja odprtih. "Slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja Evropska komisija, končnega rezultata še ni, a še vedno nisem izgubila upanja, da ga oblikujemo do konca meseca," je povedala.
Pogovori naj bi se dogajali še vsaj mesec dni, po nekaj dneh pa naj bi strani spet sedli za isto mizo. "Pogovor je bil zelo konkreten in konstruktiven, a odprtih ostaja še kar nekaj vprašanj, zato smo se odločili, da si vzamemo nekaj dni časa za premislek, nato pa znova sedemo za skupno mizo in najdemo rešitev," je še pojasnila ministrica, a več o teh ni želela govoriti, češ da končni rezultat še ni izoblikovan. Ni pa izgubila upanja, da ga je možno oblikovati do konca meseca.
Ob tem je ministrica še dejala, da je prodaja balkanskih podružnic alternativa prodajni zavezi 75 % odstotnega državnega deleža v NLB. Slovenija bi bila sicer po ministričinih besedah pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se Evropski komisiji to zdelo potrebno, vse za to, da bi bil osnovni slovenski predlog sprejet.
Davkoplačevalci Evropski komisiji: ne popuščajte manipulacijam!
Slovenski davkoplačevalci pa se preko družabnih omrežij sedaj kar neposredno na Evropsko komisijo obračajo s pozivi, naj ne naseda slovenskim politikom ter v dobro davkoplačevalcev vztraja pri zavezah, ki smo jih EU dali pred leti.
Mitja Iršič je tako Eropsko komisijo prosil, naj ne naseda manipulacijam slovenske vlade glede NLB. "Slovenski davkoplačevalci smo preko državnega lastništva bank izgubili milijarde- Končajte to burlesko!"
@EU_Commission please do not fall for manipulations of Slovene government in regards to NLB. SLOtaxpayer have lost billions of € through prolonged state ownership of banks. End this travesty!
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) November 10, 2017
Če NLB ostane v državni lasti ter potem v naslednji recesiji še enkrat potone in jo je treba dokapitalizirat sta Miro Cerar in Mateja Vraničar Erman zrela za kazenski pregon.
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) November 10, 2017
---------------------------------------------------------------------------------------------
Zadnje objave
V nekaterih panogah aktivirali shemo skrajšanega delovnega časa
4. 12. 2025 ob 18:18
Nasilje, barikade in nadzorne kamere na božičnih sejmih po Evropi
4. 12. 2025 ob 17:32
Neobstoječo storitev preplačujemo v višini več kot 370 milijonov evrov
4. 12. 2025 ob 17:03
Vulgaren napad na krščanstvo v dunajski galeriji
4. 12. 2025 ob 15:05
Schroll, nesojeni grobar BIA Separations, ponovno za zapahe
4. 12. 2025 ob 9:00
Najdolgotrajnejša dolgotrajna oskrba
4. 12. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Najdolgotrajnejša dolgotrajna oskrba
4. 12. 2025 ob 6:00
Štiri popotniške (1/4): Plečnik – arhitekt srednje Evrope
3. 12. 2025 ob 19:32
Prihajajoči dogodki
DEC
05
Mučenci med Slovenci – 21
19:00 - 20:00
DEC
10
Drago Jančar: In ljubezen tudi
19:00 - 22:30
DEC
15
MAR
29
Janko in Metka
17:00 - 19:00
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 229: Onemogočanje zdravnikov v škodo bolnikov
3. 12. 2025 ob 6:10
Domovina št. 229: Onemogočanje zdravnikov v škodo bolnikov
3. 12. 2025 ob 6:00
Po oblikovanju nove vlade mora hitro slediti zakon o paliativi
27. 11. 2025 ob 12:16
Strokovnjakinja izstopila iz Golobove fokalne skupine – njeno znanje ni bilo slišano
26. 11. 2025 ob 15:07
Domovina 228: Zmaga kulture življenja
26. 11. 2025 ob 6:10
3 komentarjev
Alojzij Pezdir
Za vladajočo kleptokracijo nikoli ni primeren trenutek za prodajo največje državne banke, pralnice denarja in predvsem neizčrpnega vira za kreditiranje izbrancev iz vladajoče kleptokracije brez nujnega vračila - zloglasne NLB.
Prav zdaj nam predmier Cerar in finančna ministrica Vraničar Erman debelo lažeta, ko trdita, da spet ni primeren trenutek za prodajo, obenem pa molčita o tem, kako je njuna vlada ustavila začete procese prodaje na mednarodnem trgu kljub temu, da je v gospodarski konjukturi po Evropi ponovno narasel interes za kupovanje bank in jim je v skladu z višjimi denarnimi rezervami investitorjev zrasla tudi cena.
Po presojah finančnih poznavalcev, bi lahko zdaj s prodajo NLB v državni proračun pridobili med milijardo in milijardo in pol, kar je sicer manj, kot je država večkrat vložila vanjo iz žepo davkoplačevalcev, a najbrž spet bistveno več, kot bi dobila ob naslednji gospodarski krizi, ko bo najverjetneje dokončno prisiljena prodati "obglodano okostje" sistemske državne banke in pralnice denarja za mnogo nižjo ceno.
Izkušnja dolgotrajnega državnega obotavljanja pri prodaji Mercatorja in nazadnje najslabši izplen s prodajo še edinemu preostalemu in seveda najslabšemu možnemu kupcu iz Hrvaške, ni naših politikov in njihovih prišepetovalcev nič naučila.
Po vsem tem se zdi, da so še edino upanje za slovenske davkoplačevalce pristojni organi in funkcionarji EU, ki jim je bilo s strani legalnih in legitimnih organov RS obljubljeno in zagotovljeno, da bodo v določenem roku končno in dokončno privatizirali največjo državno banko. Organi in funkcionarji EU bodo morali že zaradi zgledov za druge dosledno vztrajati pri izpolnitvi danih mednarodnih zavez RS. Žalostno in sramotno pa je, da se Cerarjeva vlada in vladajoča koalicija SMC-Desus-SD zdaj tudi pred mednarodno javnostjo predstavljata kot popolnoma neresna in nezanesljiva partnerja, ki ne spoštujeta dane besede in ki skušata na sto in en način prelomiti dano zavezo ter prelisičiti oz. izdati partnerje v skupnosti EU.
Seveda se taka vlada, ki "po balkansko" sprejema le tiste dele mednarodnih dogovorov in sporazumov ter pogodb, ki ji trenutno ustrezajo, le smeši in sramoti pred mednarodno in domačo javnostjo, zaradi česar postaja Republika Slovenija vse bolj politično in diplomatsko osamljen otok sredi EU, znan predvsem po tem, da ga Putinova Ruska federacija imenitno izkorišča kot svojega "trojnskega konja" v skupnosti EU.
AlojzZ
Naj SDS organizira referendum o prodaji NLB. Ali pa NSi. Tako bomo vedeli, da so še vedno na pomladnem bregu.
Rajko Podgoršek
Nedvomno se znotraj javnega mnenja nekaj premika. Veliko ljudi lahko zelo dolgo vodiš za nos, nikoli pa ne moreš vseh ljudi voditi za nos. In tu se je nekaj premaknilo. Ljudje preprosto čutijo, da če Slovenija tu ni sposobna spoštovati zavez in da če banka dolgoročno ne more biti trdna, potem nima smisla obdržati lastništva. Mislim, da so se končno začeli spraševati o višini zneskov. Milijarda, dve, tri milijarde evrov. To so milijarde. In tega očitno oblast ne more več kar tako utemeljiti z "nacionalnim interesom". Oz. z "našimi" oz. z "naše je!". Če je res možen pritisk preko spletnih medijev na Komisijo, pa upam, da čim več naših državljanov to izkoristi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.