Bodo tuji zavezniki v bitki za NLB rešili slovenske davkoplačevalce?

Uredništvo
Minuli teden je bil zabeležen velik preobrat v odnosu Slovencev do NLB. Prvič je javnomnenjska raziskava (Delo) pokazala, da je več vprašanih za prodajo te državne banke kot da ta ostane v državni lasti. 

A leva vlada se še vedno krčevito upira zavezam do EU, na podlagi katerih je ta pred leti dovolila izjemo - reševanje zgubaške banke z davkoplačevalskim denarjem.

Prav danes sta premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman Jeana-Clauda Junckerja in komisarko za konkurenco Margrethe Vestager vnovič skušala prepričati, da pozabijo na slovenske zaveze ter prodaje banke ne zahtevajo. V zameno, da banka ostane v državni lasti, ponujata, da NLB plača visoko kazen.

A slovenski davkoplačevalci so nad potezami domačih oblasti vse bolj obupani in preko družabnih omrežij Evropsko komisijo kar neposredno pozivajo, naj ne naseda ter v dobro Slovencev vztraja pri izpolnitvi danih obljub. 

Premier Cerar je dopoldne sestankoval s predsednikom Evropske komisije Junckerjem, popoldne pa sta se srečali še Vraničar Ermanova in komisarka Vestagerjeva. Naša vladna predstavnika sta v zameno, da banka lahko ostane državna, ponudila, da NLB plača kazen v višini od 360 do 370 milijonov evrov v sklad, ki bi bil namenjen za pomoč malim in srednjim podjetjem.


Cerar: Ponujamo rešitev po drugi poti


Slovenski premier je po sestanku povedal, da je Juncker "pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog glede usode NLB-ja."

Po njegovem gre za dober alternativni predlog, ki ponuja rešitev v duhu sprejetih zavez in zagotavlja, da pridemo do istega cilja po drugačni poti. "Tako ohranjamo banko v polnem delovanju in kar je najpomembneje, obvaruje davkoplačevalce pred novimi izgubami. Zame so namreč slovenski davkoplačevalci prioriteta," je poudaril premier.


Vraničar Ermanova: Pogovor korekten in konstruktiven


Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je poudarila, da po pogovoru o slovenskem alternativnem predlogu v povezavi z vprašanjem prodaje NLB vrsta vprašanj še ostaja odprtih. "Slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja Evropska komisija, končnega rezultata še ni, a še vedno nisem izgubila upanja, da ga oblikujemo do konca meseca," je povedala.

Pogovori naj bi se dogajali še vsaj mesec dni, po nekaj dneh pa naj bi strani spet sedli za isto mizo. "Pogovor je bil zelo konkreten in konstruktiven, a odprtih ostaja še kar nekaj vprašanj, zato smo se odločili, da si vzamemo nekaj dni časa za premislek, nato pa znova sedemo za skupno mizo in najdemo rešitev," je še pojasnila ministrica, a več o teh ni želela govoriti, češ da končni rezultat še ni izoblikovan. Ni pa izgubila upanja, da ga je možno oblikovati do konca meseca.

Ob tem je ministrica še dejala, da je prodaja balkanskih podružnic alternativa prodajni zavezi 75 % odstotnega državnega deleža v NLB. Slovenija bi bila sicer po ministričinih besedah pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se Evropski komisiji to zdelo potrebno, vse za to, da bi bil osnovni slovenski predlog sprejet.

Davkoplačevalci Evropski komisiji: ne popuščajte manipulacijam!


Slovenski davkoplačevalci pa se preko družabnih omrežij sedaj kar neposredno na Evropsko komisijo obračajo s pozivi, naj ne naseda slovenskim politikom ter v dobro davkoplačevalcev vztraja pri zavezah, ki smo jih EU dali pred leti.

Mitja Iršič je tako Eropsko komisijo prosil, naj ne naseda manipulacijam slovenske vlade glede NLB. "Slovenski davkoplačevalci smo preko državnega lastništva bank izgubili milijarde- Končajte to burlesko!"




---------------------------------------------------------------------------------------------
KOMENTAR: Uredništvo
Nas bodo zgubaške banke osvobodili zavezniki?
Slovenci, ki preko državnih bank in podjetij nismo več pripravljeni financirati globoke (para)države, smo se ponovno znašli v situaciji, kjer namesto naše oblasti lahko računamo le na pomoč tujih zaveznikov. Veseli, da je do spoznanja, kakšno breme je NLB za davkoplačevalce ter da imamo zaradi nje višje davke in prispevke, vendarle prišla večina slovenskih državljanov. A za zmago nad strukturami, ki se z vsemi močmi borijo proti zaprtju bankomata za njihove interese, samo spoznanje ni dovolj. In ker na leve oblasti pri tem ne moremo računati, desno-sredinske vlade pa ne izvolimo, edino upanje ostane vztrajanje tujih zaveznikov pri spoštovanju naših lastnih obljub. Ker sami v mednarodnih odnosih že dolgo nismo toliko načelni, da bi se jih držali. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Tomčeva na komisijo z nujnim vprašanjem o lažeh Marte Kos
  • 12. 03. 2026
8dum5_shutterstock-2370018073.jpg
Evropska komisija: Slovenija napreduje v znanosti, a brez dodatnih naporov vodilnih evropskih držav ne bo ujela
  • 15. 07. 2026
Aljuš Pertinač: Potrebujemo vlado, ki bo delala za Slovenijo
  • 22. 02. 2026