Brisolation - odhoda Britancev smo lahko veseli

Zvečer, ko so se zapirala britanska volišča in ko je še zadnji, 33.551.983. Britanec oddal svoj glas o izstopu Otoka iz EU, se je jutro zdelo nepredstavljivo.

Naj odkrito povem, da za britanski izstop navijam že dvajset let, zato sem imel v kleti že pripravljeno steklenico. Za vsak slučaj. Nisem namreč verjel, da bodo izstopniki zmagali.

Tisti večer sem moral iti spat z nepotešeno radovednostjo, saj začuda ob zaprtju volišč niso objavili rezultatov vzporednih volitev.

V resnici niso izbrali brexit, ampak »brisolation«. Izolacijo.

Streznitev in maček

Naslednje jutro pa presnečenje. Razlika, ki ni bila minimalna in ki je napovedala britanski odhod. Sledila je streznitev, pa čeprav prejšnji večer nihče ni popival. In temu maček, kot bi ga lahko opisal le Shakespeare. In maček ni trajal le dan ali dva, ampak mu še danes ni videti konca.

Marsikomu, ki je glasoval in navijal za izstop, je danes žal. Posebej pa je žal tistim, ki so referendum hoteli zaradi notranjepolitičnih razmer in tako kot moja malenkost niso verjeli, da bo večina v resnici izbrala izstop, takoimenovani »brexit« (skovanko br-Britanija in exit-odhod).

V resnici niso izbrali brexit, ampak »brisolation«. Izolacijo. Utegne se jim zgoditi združitev Irske, odcepitev Škotske in razpad Commonweltha, kar pomeni, da britanska kraljica ne bo več vladarica Kanade, Avstralije in Nove Zelandije.

Slovita in samovšečna zunanja politika Londona, ki se vleče že tretje stoletje pod imenom »splendid isolation«, bleščeča izolacija od Evrope in njenih zadev, je nedvomno konec. Od bleščeče izolacije je ostala samo še izolacija. Ali če se v slogu poimenovanja referenduma poigramo z besedami, »brisolation«.

Kako zaobiti voljo ljudstva

Zato moramo računati, da bo britanska politika napela vse sile in poskusila obiti voljo ljudstva. Mogoče s kraljico, mogoče z novim rerendumom. V Evropi kaj dosti ne bodo smeli oporekati, saj so tudi oni ponavljali referendume, ko volja ljudstva ni bila po volji politikom.

V Franciji so pred leti najprej glasovali proti evropski ustavi, nato pa referendum ponovili in takrat glasovali »pravilno«.

Kdor pozna vsaj malo britansko politiko, ki je vseskozi izredno prilagodljiva, pragmatična in iznajdljiva (če bi bil hudoben, bi dodal da včasih tudi nemoralna), se takemu obratu ne bo čudil.

Sproščena Evropa

Če bo Britanija vendarle odplavala v Atlantik, si bo Evropa po desetletjih lahko oddahnila. Zadihala bo lahko z vsemi pljuči, saj glavnega nergača, ki se je z vsemi štirimi upiral vsakemu tesnejšemu povezovanju, ne bo več.

Britanija je namreč v EU  vstopila le zaradi dveh namenov: večjega trga in da bi od znotraj ošibila Unijo.

Zato je London ne le oviral skupno zunanjo politiko, valuto in schengen, ampak tudi podpiral širitve EU. Čeprav so bile praviloma vse nove članice nepripravljene, so se praviloma vse širitve zgodile zaradi politične volje.

Britanija ve, da je večjo zvezo težje obvladovati. Britanija je glavni krivec, da imamo Evropo dveh hitrosti, kjer nekatere države nimajo schengna in evra, druge pa ne morejo doseči želene učinkovite integracije.

Da takoi menovanega britanskega rabata, vsakoletne bruseljske donacije Londonu, sramote za ves kontinent, niti ne omenjamo.

Parcialna škoda

Seveda ima zaradi brexita škodo tudi Evropa. A ta je bistvena manjša, kot jo je doslej imela zaradi umirjanja in zadovoljevanja otoške neukročene trmoglavke. Take parcialne škode smo lahko samo veseli.