Aljuš Pertinač, politični analitik: Janša dela v tišini, Golob pa gruli na čistini

Intervju: Aljuš Pertinač, politični analitik

Gost oddaje Odmev tedna je bil politični analitik Aljuš Pertinač. O nastajanju desnosredinske vlade je dejal, da zahteva dodaten čas urejanje medsebojnih razmerij na način, da bi imela prihodnja vlada realne možnosti, da ostane štiri leta. Ne bo pa jim lahko, predvsem zaradi mobilizacije vseh tistih, ki so štiri leta »spali zimsko spanje« in pustili Robertu Golobu, da je lomastil po Sloveniji, kakor se mu je zahotelo. »Vsi ti se bodo zbudili iz zimskega spanja in se postavili na zadnje noge proti Janezu Janši,« pravi Pertinač.

Pred volitvami smo imeli občutek, da bi vsi želeli vladati, zadnjih 14 dni pa se zdi, da si tega ne želijo več. Kaj se dogaja?

Ta občutek je verjetno kar pravilen. Treba je razumeti, da politik ne more iti na volitve z ambicijo, da bo pristal v opoziciji ali dosegel rezultat, ki bi ga peljal v opozicijo. Zato je normalno, da poskuša nagovoriti čim večje število volivcev z obljubo: zaupajte nam, mi bomo bolje vodili državo.

Po volitvah pa pride trenutek resnice. Najprej realna politična razmerja, potem pa tudi realna politična situacija. Dosedanja vladajoča koalicija na čelu z dosedanjim predsednikom vlade ima, kot kaže, težave z obojim. Z realnimi političnimi razmerji posebej. Kot vidimo, si še zdaj niso opomogli od šoka 10. aprila, ko je koalicija 48 poslancev za predsednika državnega zbora izvolila Zorana Stevanovića, predsednika Resni.ce.

Roko na srce, to je precej naravna koalicija, če pogledamo z vidika, da so to vse stranke, ki so šle na volitve zato, da spravijo Roberta Goloba z oblasti. Zakaj se zdaj Golob in njegovi dosedanji koalicijski stranki, Socialni demokrati in Levica, čudijo, da je prišlo do te koalicije, meni ni čisto jasno.

Potem so tu še realne politične razmere. Bilo je pričakovati, da vladajoči pred volitvami ne bodo posebej resnicoljubni o tem, v kakšnem stanju smo. Bilo je pričakovati, da bodo poskušali izkoristiti vse, kar se da, da bi si izboljšali volilne možnosti: z bombončki, skrivanjem podatkov, zapravljanjem denarja na vse konce in kraje. Zdaj, po volitvah, pa prihaja čas obračuna.

Zdi se mi posebne vrste perverzija, da sokoordinator trenutno še vladne stranke Levica v studiu nacionalne televizije razlaga, da je čas za pametne ukrepe in stabilizacijo javnih financ. To se mi zdi kanček perverzno, kaže pa na to, kakšni ljudje so nam vladali štiri leta.

Nataša Pirc Musar je že pred volitvami napovedala, da bo mandat podelila tistemu, ki bo prinesel 46 glasov. Ali se je zarekla?

Že pred volitvami sem rekel, da se mi ta izjava predsednice republike ne zdi v redu. Verjetno je takrat, ko jo je dala, pričakovala, da njen »favorit« Robert Golob ne bo relativni zmagovalec volitev. Sama sebi je zavezala roke.

Za to, da ji še nihče ni prinesel 46 glasov, mislim, da sta dva razloga. Prvi je ta, da Robert Golob, kot bi rekli v bivši skupni državi, do številke 46 nikakor ne more »niti milom niti silom«. Drugi pa je ta, da Janez Janša vlade ne sestavlja prvič – če jo sestavlja. Indici kažejo, da jo, on pravi, da je ne. To pa zahteva čas, še posebej v razmerah, v kakršnih smo.

Razmere niso rožnate, ne v Sloveniji ne zunaj nje. Tudi večina, ki bo, če bo sestavila vlado, ni takšna, da bi omogočila zelo hiter proces. Pri tem je treba upoštevati poseben položaj in odločitve stranke Resni.ca, ki za zdaj očitno vztraja, da formalno ne bo šla v nobeno koalicijo, je pa pripravljena podpreti za mandatarja tistega, ki bi lahko zbral ustrezno večino. Za zdaj nič ne kaže, da bi to lahko bil Robert Golob, zato ostane zgolj Janez Janša.

Ampak če štejemo oziroma sodimo po izvolitvi gospoda Stevanovića, je to vendarle 48 glasov. Na neki način bi jih Janez Janša morda že lahko prinesel, pa jih ne. Ljudje so nestrpni, desni volivci si želijo desne vlade in pravijo: Kaj zdaj čakamo?

Drži. Ta dinamika je zelo zahtevna, ker imate en del volilnega telesa, ki se mu zdi vsak trenutek zamujen, in drugi del volilnega telesa, ki se mora na novo realnost šele pripraviti.

Mislim, da pri sestavljanju vlade Janez Janša to verjetno upošteva, ko določa dinamiko. Imamo dve volilni telesi, za kateri ni nujno, da sta v celoti za to, da bi njuni stranki šli bodisi v vlado bodisi v neke vrste sporazum ali koalicijo s SDS. To sta stranki Resni.ca in Demokrati Anžeta Logarja. Na neki način je treba bodoče koalicijske partnerje pripraviti na to, da bodo šli v koalicijo z Janšo.

Če primerjamo obnašanje Janše in Goloba po volitvah, bi to povedal v enem stavku: Janša dela v tišini, Golob pa gruli na čistini. Pri čemer mislim, da gruli niti ni pravi izraz. Bolje bi bilo reči, da kokodaka, ker se mi zdi, da se obnaša kot kura brez glave.

Golob očitno misli, da se vlada sestavlja na TikToku in z vehementnimi izjavami, ki jih njemu servilni dominantni mediji potem v nedogled ponavljajo. Ampak politična realnost in realna politična razmerja so očitno drugačna.

Tisto, kar zdaj očitno zahteva še dodaten čas in nekatere, kot ste rekli, dela nervozne, je urejanje medsebojnih razmerij na način, da bi naslednja vlada, ko do nje pride, imela realne možnosti, da ostane štiri leta. Kakršnakoli že bo ta vlada, podpiram, da bi ostala štiri leta. Razmere v državi in zunaj nje so nestabilne in mi potrebujemo politično stabilnost. Projektna ali začasna vlada za leto ali dve se mi ne zdi prava rešitev.

Že prve javnomnenjske ankete po volitvah so pokazale, da se volilne preference od volilnega rezultata niso bistveno spremenile. Zato tu neke rešitve ni pričakovati. Slovenija potrebuje operativno vlado, ki bo toliko usklajena, da bodo vsi lahko veslali v isto smer.

Golob očitno misli, da se vlada sestavlja na TikToku in z vehementnimi izjavami, ki jih njemu servilni dominantni mediji potem v nedogled ponavljajo.

Robert Golob je ta teden dejal, da se je vdal v usodo in da bo zelo vesel tudi v opoziciji. Janez Janša je potem na družbenih omrežjih napisal: »Kljub rekordno visokim davkom in ob pridelanih luknjah v javnih financah verjamem, da se veselijo dela v opoziciji, reševanje težav pa bodo prepustili drugim.« Mislite, da je to razlog, da mogoče Janez Janša tudi malce okleva?

Verjetno je tudi to. Verjetno marsikdo v SDS razmišlja tako: Zakaj bi morali zdaj mi kidati gnoj, ki ga je Golobova koalicija pridelala v zadnjih štirih letih? Udobneje bi bilo v opoziciji in jih prek preiskovalnih komisij vrteti na ražnju. To je lahko osebno stališče, lahko je tudi dobro stališče za stranko, ni pa dobro stališče za državo.

Ta država potrebuje trdno vodstvo in predvsem vodstvo nekoga, ki bi se z njo želel ukvarjati. Pri Golobu tega občutka v štirih letih nisem dobil. Nisem dobil občutka, da bi se želel ukvarjati z državo. Zanimal ga je lasten preužitek in preživljanje prostega časa na oblasti.

Kar pa zadeva to, da se bo Golob dobro počutil v opoziciji, bi temu pritrdil. Že zdaj, ko je bil na oblasti, se je obnašal, kot da nima nobene odgovornosti. Ko bo v opoziciji, je tam res ne bo imel in to bo zanj, se mi zdi, nekakšno naravno stanje.

Verjetno marsikdo v SDS razmišlja tako: Zakaj bi morali zdaj mi kidati gnoj, ki ga je Golobova koalicija pridelala v zadnjih štirih letih?

Vendarle je spet vrgel v javnost oziroma v prostor zelo čustveno obarvano besedo: prevara. O čem govorijo ti ljudje? Bile so volitve.

Oni na neki način živijo v vzporednem svetu oziroma so v njem živeli štiri leta. V tem svetu je bila Slovenija najuspešnejša država na svetu, vsem sta se cedila med in mleko. Zdaj se vračajo v kruto realnost, ko izgubljajo pozicije moči. S tem šokom se slabo spoprijemajo.

Zanje je prevara vsak volilni rezultat, ki prinese to, da niso več na oblasti. Zgodbo o zlorabi ali izigravanju volje volivcev je prvi prinesel ravno nekdanji premier Marjan Šarec. Kar je spet posebne vrste perverzija: človek, ki je leta 2018 sestavil vlado s polovico nižjim rezultatom od relativnega zmagovalca volitev, zdaj razlaga, da bi bilo izigravanje volje volivcev, če bi tokratni drugi, ki ima v državnem zboru natanko enega poslanca manj od relativnega zmagovalca, sestavil vlado.

Golob in kompanija poskušajo slovenski javnosti predstaviti, da je vse to neka goljufija, da oblast pripada njim, da so zmagali na volitvah in da je najbolj naravno stanje to, da gredo vsi z njimi v vlado. Pri čemer ta vlada nima nobenega koncepta in nobenega programa, v njej pa bi imela večino Golob in Levica. Če dodamo še SD, govorimo o koaliciji, ki je na teh volitvah v primerjavi s prejšnjimi izgubila 13 poslancev.

Enostavno nočejo sprejeti, da je večje število volivcev, ki so se na teh volitvah opredelili, glasovalo za stranke, ki so šle na volitve z ambicijo, da spravijo Roberta Goloba z oblasti. Dokler tega dejstva ne bodo sprejeli – in očitno ga še lep čas ne bodo – jim preostane le kričanje o prevarah.

Če pogledamo informacije, ki prihajajo v javnost od predsednika vlade, finančnega ministra Boštjančiča, ministra Luke Mesca in tako naprej, je največja prevara to, kar so oni govorili in delali štiri leta. Zdaj prihaja račun, zapitek za to, kar so počeli. To je dejanska prevara, ne pa to, kaj je nekdo rekel pred tremi leti in deponiral pri notarju, danes pa je parlamentarna stranka in vmes že izvoljen za predsednika državnega zbora.

Že ko je bil na oblasti, se je Robert Golob obnašal, kot da nima nobene odgovornosti. Ko bo v opoziciji, je tam res ne bo imel in to bo zanj nekakšno naravno stanje.

Kaj ima Jaša Jenull pri vsem tem? Ponovno se že vnaprej dogaja neka propaganda.

Seveda. Zdaj poskušajo ustvariti stanje, v katerem bi bilo to, da bi Janez Janša sestavil vlado, anomalija sama po sebi in že zločin. Nekakšna prevara, igranje, ki ni po pravilih, in tako naprej. S tem pripravljajo teren, kako se bodo obnašali, če slučajno pride do četrte Janševe vlade.

Ta scenarij smo videli vsakič do zdaj. To so isti ljudje, ki so še pred dvema dnevoma razlagali, da Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti, v katero sicer tudi ne bi povabili Janše. Vnaprej so torej izločili tretjino volilnega telesa in tretjino državnega zbora. Kakšna enotnost je to?

Enostavno ne sprejmejo, da so bili na teh volitvah poraženi. To bo za širšo javnost morda zanimivo še kakšen mesec ali dva. Po oblikovanju nove vlade bo šlo počasi v pozabo in prišla bo faza dve. Faza dve bo mobilizacija in angažma vseh nadzornih institucij, neodvisnih institucij, sindikatov in tistega dela civilne družbe, ki ga obvladujejo finančno in politično. Poenostavljeno: vseh tistih, ki so štiri leta spali zimsko spanje in pustili Robertu Golobu, da je po Sloveniji lomastil, kakor se mu je zahotelo. Vsi ti se bodo zbudili iz zimskega spanja in se postavili na zadnje noge proti Janezu Janši.

Vsi, ki so štiri leta pustili Golobu, da je po Sloveniji lomastil, kakor se mu je zahotelo, se bodo zbudili iz zimskega spanja in se postavili na zadnje noge proti Janši.

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović se je pri izvolitvi dveh podpredsednikov, Danijela Krivca iz SDS in Franca Križana iz Demokratov, že začel spopadati z Gibanjem Svoboda in Levico. Prišlo je do sporov, tudi do obstrukcije pri delovnih telesih. S čim se spopada Zoran Stevanović?

To je dvoličnost, da ne rečem spet perverzija in dvojni standardi. Stevanović, ki so ga še pred dvema dnevoma z odprtimi rokami vabili pod svoje okrilje, je zdaj kar naenkrat največji nebodigatreba.

Če sva čisto iskrena, učbeniško gledano gotovo ni najboljše, da je poslanec novinec, hkrati pa še iz najmanjše parlamentarne stranke, postal predsednik državnega zbora. Je pa to odraz realnega razmerja političnih sil v državnem zboru. Ko je postalo jasno, da niti kandidat SDS niti kandidat Gibanja Svoboda nimata možnosti, da bi postala predsednik državnega zbora, je bil naslednja logična ali edina možna izbira gospod Stevanović.

Njemu je na neki način treba čestitati, da se kot parlamentarni novinec in kot politični novinec na nacionalni ravni obnaša tako, kot se obnaša. Če gledamo zgolj njegove poteze in se ne obremenjujemo s tem, kakšne izjave je deponiral pri notarju pred štirimi ali petimi leti, se za zdaj obnaša mnogo bolj za državo koristno in državotvorno kot na drugi strani še vedno aktualni predsednik vlade Robert Golob.

Stevanović, ki so ga še pred dvema dnevoma z odprtimi rokami vabili pod svoje okrilje, je zdaj kar naenkrat največji nebodigatreba.

Državni zbor se bo očitno začel ukvarjati s težavami, ki jih je zakuhala prejšnja oblast. Predvsem s trimilijardno luknjo v proračunu. Tudi javnofinančni primanjkljaj v bruto domačem proizvodu naj bi leta 2028 dosegel tri odstotke in pol. V državnem zboru imamo na prvi izredni seji že interventne ukrepe. Levica bije plat zvona, sindikati so se spet aktivirali. Kaj lahko pričakujemo?

To je zelo zahtevno in kočljivo vprašanje, na katero bo morala politika dati odgovor. Žal spet vidimo, da slabe polovice državnega zbora oziroma strank, ki so na teh volitvah dobile slabo polovico glasov, to ne zanima, čeprav so najbolj odgovorne, da ne rečem edine odgovorne, da so nas pripeljale v položaj, v kakršnem smo.

Dosedanji minister za finance Boštjančič je še lani govoril, da denar v proračunu je ali pa ga ni – zdaj vemo, da ga ni. Ostala je samo še ta možnost. Obnašajo pa se tako, kot da je zdaj Janša kriv, da ga ni. Ni kriv Janša. Res pa je, da bo Janša (ali kdorkoli bo v prihodnje vodil vlado) in tudi večina, ki bo potrjevala zakone v parlamentu, pred zelo zahtevno nalogo.

Svetoval bi jim veliko preudarnosti, ker javnofinančna situacija ni taka, da bi lahko na vrat na nos zelo zniževali proračunske prihodke. Tudi če so nameni svetli in dobronamerni. Realna situacija je pač takšna, kot je. S tega vidika ne pričakujem drastičnih sprememb. Če pa bodo, se bojim, da bodo imele nasprotni učinek.

Objektivna težava položaja, v katerem smo se znašli, je po moji oceni ta, da je ladja pod Robertom Golobom tako zelo zavila iz smeri, da je zdaj velika nevarnost, da bi kdo drug poskušal preveč na silo in prehitro popravljati kurz. Potniki bi lahko zaradi teh sprememb smeri doživeli morsko bolezen. Ti potniki smo mi vsi, ki tukaj živimo – če nismo v položaju Roberta Goloba, da imamo tako gmotno stanje, da nas to osebno ne zadeva.

Ta teden smo izvedeli, da je sojenje Svetlani Makarovič, ker je javno žalila dr. Jožeta Možino, kar se je potem ponavljalo na prireditvah, spet prestavljeno. Kaj se dogaja?

To je zanimivo. Navajeni smo, da je pravica v Sloveniji zelo počasna stvar. Nismo pa bili navajeni, da ima neka javna oseba, ki nikakor ni na nobeni javni, kaj šele politični funkciji, tako dober status v slovenskem pravosodju oziroma se do nje obnašajo zelo benevolentno.

To spet kaže na dvojne standarde. Pravosodje, ki nima nobenih težav, da na primer vodjo opozicije in zdaj celo najverjetnejšega novega mandatarja Janeza Janšo vlači po sodiščih, kadar se jim zazdi ...

Trenta je spet obujena.

To je reciklaža. Kot pride pomlad in zacvetijo rastline – spet Trenta. Po drugi strani pa se čisto zasebna stvar, kjer neki zasebnik toži drugo zasebnico zaradi razžalitve dobrega imena oziroma časti, po polžje premika naprej.

Šlo je pravzaprav za utišanje. Njeno besedilo se konča: »Jezik za zobe, Možina.« Možina je naredil Utrip, ki govori o dnevu OF, ki ga ni bilo, o veliki laži, ki jo producirajo že več kot 50 let. Torej mi tudi o tem ne smemo nič vedeti. Da ne govorimo o drugih žaljivkah, ki jih je izrekla.

Recimo, da gospe Makarovič, ki je po drugi strani nedvomno velika umetnica, lahko damo nekaj prostora pri uporabi retoričnih figur. Res pa je, da mora biti tudi sama toliko benevolentna do drugih oziroma pripravljena dokazati svoj prav na sodišču.

Če bi bil zelo kritičen do tega, da je napisala »jezik za zobe«, bi moral biti kritičen tudi do tega, kar meni očita dosedanja predsednica državnega zbora, ko sem rekel, da državni zbor spreminja v »kurbnhaus«. To je tudi retorična figura. S tega vidika ne vidim problema, da gospa Makarovič uporablja retorične figure. Vidim pa problem, da če je bila žaljiva do gospoda Možine in če mu je očitala nekaj, kar ni res, tega očitno ni pripravljena dokazati na sodišču.

Jaz sem se na neki način veselil postopka omenjene predsednice državnega zbora zoper mene na sodišču, do katerega ni prišlo. Tudi tam imamo podobno zgodbo: človeka se oblati, potem pa se izogiba temu, da bi dokazal svoje trditve.

Vi ste omenili ta tako imenovani »kurbnhaus«. Ampak ona je rekla »našla svinja je korito«. Tukaj ne vidim neke figure.

Roman Vodeb je recimo rekel, da se Urška Klakočar Zupančič obnaša kot podivjana kobila. Ali pa če rečemo, da se nekdo obnaša kot slon v trgovini s porcelanom. Primerjava svinje pri koritu se v politiki precej uporablja.

Ampak tu je bistvena razlika, ki jo je treba poudariti. Gospod Možina je sprožil zasebni postopek, kot je tudi prav. Urška Klakočar Zupančič pa zoper Romana Vodeba in zoper mene ni sprožila zasebnega postopka zaradi razžalitve časti ali dobrega imena, ampak je nad naju poslala policijo. To je bistvena razlika.

Gospod Možina ni v položaju, da bi nad Svetlano Makarovič poslal policijo. Upal bi si trditi, da tudi če bomo dočakali četrto vlado Janeza Janše, gospod Možina še vedno ne bo v položaju, da bi nad Svetlano Makarovič zaradi tega, kar je zapisala o njem, poslal policijo. Medtem ko je Svetlana Makarovič v obdobjih, ko na oblasti ni Janez Janša, po mojem mnenju absolutno v položaju, ko lahko nad Jožeta Možino pošlje policijo. In to je narobe.

Narobe je tudi to, da na RTV Slovenija, kjer je dr. Jože Možina zaposlen, niso stopili v bran svojemu zaposlenemu.

Bojim se, da je poklicna solidarnost v slovenskem novinarstvu že dolgo mrtva. Tudi kolegialna solidarnost. Gotovo bi moralo vodstvo televizije na največjem ali enem največjih javnih zavodov zaščititi svojega zaposlenega. Verjetno bi moralo prevzeti tudi pregon ali mu vsaj pomagati pri zaščiti pravic.

Svetlana Makarovič je v obdobjih, ko na oblasti ni Janez Janša, absolutno v položaju, ko lahko nad Jožeta Možino pošlje policijo. In to je narobe.

(D249: 20-23)