Delo: razlika med Pahorjem in Šarcem se manjša. Valicon: razlika se veča. Kdo spet zavaja?
"Bolj kot se bližajo predsedniške volitve, manjša je razlika med predsednikom republike Borutom Pahorjem in njegovimi zasledovalci," včerajšnji članek o javnomenjski anketi v Delu začenja Zoran Potič.
"Prvi vikend po razglasitvi končnega seznama kandidatov za mesto predsednika RS je aktualni predsednik Pahor še nekoliko povečal naskok pred drugouvrščenim Marjanom Šarcem, ki se mu je podpora v zadnjih dveh tednih nekoliko znižala," pa je istočasna ugotovitev Andraža Zorka iz družbe Valicon, na podlagi rezultatov njihove raziskave.
Kako je mogoče, da resen časopis javnosti v trdilni obliki posreduje informacijo z ravno nasprotnim sporočilom od istočasnih ugotovitev druge ugledne družbe, ki se ukvarja s tržnim svetovanjem in javnomnenjskimi raziskavami?
Gre za napako pri vzorčenju, naključje ali poskuse oblikovanja javnega mnenja?
Na to vprašanje bomo skušali odgovoriti po naši javnomnenjski raziskavi, ki poteka ta teden.
"Prva raziskava javnega mnenja, ki je bila opravljena po roku za oddajanje predsedniških kandidatur, kaže ... da bi za Pahorja volilo le slabih 35 % odstotkov sodelujočih, Marjana Šarca pa bi podprlo skoraj 23 odstotkov vprašanih ... Ljudmila Novak in Romana Tomc dosegata le okoli desetino glasov in negotovo je, ali je katera izmed njiju sploh v igri za drugi krog," piše Zoran Potič v Delu.
"V zadnjih dveh tednih se je podpora aktualnemu predsedniku Pahorju še povečala in presega 40 %. Je edini med kandidati, katerega podpora je glede na sredino septembra statistično značilno višja in sicer za skoraj pet odstotnih točk," pa diametralno nasprotne ugotovitve v sporočilu za javnost navaja Andraž Zorko iz družbe Valicon.
Glede na meritev iz sredine septembra naj bi po Valiconu Pahor svojo podporo povečal za 4,7 odstotne točke, Šarec je 2,4 % izgubil, Romana Tomc je pridobila 0,4 %, Ljudmila Novak pa izgubila 0,1 %. Vse spremembe razen Pahorjeve so sicer znotraj statistične napake.
Obe javnomnenjski analizi se strinjata vsaj v tem, da je drugi krog predsedniških volitev zelo verjeten in da sta tekmeca bolj ali manj znana. Vendar Delova interpretacija dopušča zmago Marjana Šarca, medtem ko Zorko zapiše, da "se zdi, kot da je drugi krog že odločen in določen."
Po rezultatih Dela Ljudmila Novak dosega 10,6 % glasov, Romana Tomc pa 9,9 %, sledi Maja Makovec Brenčič s 3 %.
Po raziskavi Valicona Šarcu (22 %) sledita Romana Tomc s 5,4 % in Ljudmila Novak s 5,3 % ter Maja Makovec Brenčič in Boris Popovič s 3,7 oziroma 3,6 % glasov.
Spodnji graf prikazuje maksimalen doseg posameznik kandidatov po raziskavi Valicona:
Valicon je izmeril še, kakšno stopnjo zavračanja imajo posamezni kandidati v volilnem telesu. To pomeni seštevek vseh navedb pri vprašanju, za katerega kandidata ne bi glasovali v nobenem primeru.
Za kandidatko stranke Za otroke v nobenem primeru ne bi glasovalo 58 % vprašanih, za koprskega župana Borisa Popoviča 33,4 %, za kandidata Gibanja Zedinjena Slovenija Andreja Šiška 23,3 %, za Ljudmilo Novak 22,3 %, za Romano Tomc 22 %, dr. Majo Makovec Brenčič 18,2 %, Suzano Laro Krause 13 %, Boruta Pahorja 9,5 % in Marjana Šarca 8,2 %.
"Prvi vikend po razglasitvi končnega seznama kandidatov za mesto predsednika RS je aktualni predsednik Pahor še nekoliko povečal naskok pred drugouvrščenim Marjanom Šarcem, ki se mu je podpora v zadnjih dveh tednih nekoliko znižala," pa je istočasna ugotovitev Andraža Zorka iz družbe Valicon, na podlagi rezultatov njihove raziskave.
Kako je mogoče, da resen časopis javnosti v trdilni obliki posreduje informacijo z ravno nasprotnim sporočilom od istočasnih ugotovitev druge ugledne družbe, ki se ukvarja s tržnim svetovanjem in javnomnenjskimi raziskavami?
Gre za napako pri vzorčenju, naključje ali poskuse oblikovanja javnega mnenja?
Na to vprašanje bomo skušali odgovoriti po naši javnomnenjski raziskavi, ki poteka ta teden.
"Prva raziskava javnega mnenja, ki je bila opravljena po roku za oddajanje predsedniških kandidatur, kaže ... da bi za Pahorja volilo le slabih 35 % odstotkov sodelujočih, Marjana Šarca pa bi podprlo skoraj 23 odstotkov vprašanih ... Ljudmila Novak in Romana Tomc dosegata le okoli desetino glasov in negotovo je, ali je katera izmed njiju sploh v igri za drugi krog," piše Zoran Potič v Delu.
"V zadnjih dveh tednih se je podpora aktualnemu predsedniku Pahorju še povečala in presega 40 %. Je edini med kandidati, katerega podpora je glede na sredino septembra statistično značilno višja in sicer za skoraj pet odstotnih točk," pa diametralno nasprotne ugotovitve v sporočilu za javnost navaja Andraž Zorko iz družbe Valicon.
Glede na meritev iz sredine septembra naj bi po Valiconu Pahor svojo podporo povečal za 4,7 odstotne točke, Šarec je 2,4 % izgubil, Romana Tomc je pridobila 0,4 %, Ljudmila Novak pa izgubila 0,1 %. Vse spremembe razen Pahorjeve so sicer znotraj statistične napake.
Je možno, da v drugem krogu nasproti Pahorju ne stoji Marjan Šarec?
Obe javnomnenjski analizi se strinjata vsaj v tem, da je drugi krog predsedniških volitev zelo verjeten in da sta tekmeca bolj ali manj znana. Vendar Delova interpretacija dopušča zmago Marjana Šarca, medtem ko Zorko zapiše, da "se zdi, kot da je drugi krog že odločen in določen."
Valicon:"Marjan Šarec še vedno uživa relativno visoko podporo, čeprav je ta nekoliko nižja kot pred dvema tednoma (razlika sicer ni statistično značilna).
Toda, prednost pred sledilci je velika, hkrati je maksimalen doseg pri Šarcu zelo visok in dosega skoraj 40 % (maksimalen doseg odraža seštevek vseh tistih, ki bi izbrali kandidata, ki jim je ta kandidat najbližji ali pa jim predstavlja t.i. drugo izbiro).
Ker imata tako Pahor kot Šarec hkrati najnižjo stopnjo zavračanja (to je delež tistih, ki za posameznega kandidata ne bi glasovali v nobenem primeru), se zdi, kot da je drugi krog že odločen in določen."
Toda, prednost pred sledilci je velika, hkrati je maksimalen doseg pri Šarcu zelo visok in dosega skoraj 40 % (maksimalen doseg odraža seštevek vseh tistih, ki bi izbrali kandidata, ki jim je ta kandidat najbližji ali pa jim predstavlja t.i. drugo izbiro).
Ker imata tako Pahor kot Šarec hkrati najnižjo stopnjo zavračanja (to je delež tistih, ki za posameznega kandidata ne bi glasovali v nobenem primeru), se zdi, kot da je drugi krog že odločen in določen."
In ostali?
Po rezultatih Dela Ljudmila Novak dosega 10,6 % glasov, Romana Tomc pa 9,9 %, sledi Maja Makovec Brenčič s 3 %.
Po raziskavi Valicona Šarcu (22 %) sledita Romana Tomc s 5,4 % in Ljudmila Novak s 5,3 % ter Maja Makovec Brenčič in Boris Popovič s 3,7 oziroma 3,6 % glasov.
Spodnji graf prikazuje maksimalen doseg posameznik kandidatov po raziskavi Valicona:
Volivci najbolj zavračajo Angelco Likovič
Valicon je izmeril še, kakšno stopnjo zavračanja imajo posamezni kandidati v volilnem telesu. To pomeni seštevek vseh navedb pri vprašanju, za katerega kandidata ne bi glasovali v nobenem primeru.
Za kandidatko stranke Za otroke v nobenem primeru ne bi glasovalo 58 % vprašanih, za koprskega župana Borisa Popoviča 33,4 %, za kandidata Gibanja Zedinjena Slovenija Andreja Šiška 23,3 %, za Ljudmilo Novak 22,3 %, za Romano Tomc 22 %, dr. Majo Makovec Brenčič 18,2 %, Suzano Laro Krause 13 %, Boruta Pahorja 9,5 % in Marjana Šarca 8,2 %.
Zadnje objave
Svobodi gre v nos Stevanović, vložili bodo ustavno pritožbo
21. 4. 2026 ob 18:13
Po Logarjevi oceni se je Golob samoizključil iz enačbe
21. 4. 2026 ob 18:12
So univerze še trdnjave svobodne misli?
21. 4. 2026 ob 18:05
Se v državnem zboru res že skriva izoblikovana koalicija?
21. 4. 2026 ob 15:06
Marta Kos se je v Evropskem parlamentu znova izogibala pojasnilom o povezavah z Udbo
21. 4. 2026 ob 13:59
Predlog trojčka o davkih za normirance – kdo bi dejansko občutil največjo razliko?
21. 4. 2026 ob 13:50
Navidezna pokončnost
21. 4. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Navidezna pokončnost
21. 4. 2026 ob 12:00
Vlada v zvezi z zdravstvom ni izpolnila obljub
21. 4. 2026 ob 6:00
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
20. 4. 2026 ob 9:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Kraševka
Veliko skupnega imata res Pahor in Šarec. Poleg tega, da sta postavna MOŠKA sta tudi vajena TV EKRANOV, kar je pomembno za povprečnega državljana. Kaj je določen človek v življenju DOSEGE, pa je DRUGA stvar, s katero se SLEHERNIKI ne UBADAJO.
Alojzij Pezdir
Volivci bi se morali zavedati, da so ankete javnega mnenja z zelo skromnimi obdelanimi vzorci zelo pogosto le dodaten promocijski in celo prikriti agitacijski kanal za katerega od uredništvu in lastniku "ljubega" kandidata (lahko tudi prikritega naročnika in plačnika "neodvisne" ankete!).
Neredko je anketa tudi (samo)preverjanje uredništva, ali je bila njihova nevsiljiva agitacija za točno določenega kandidata ustrezno sprejeta pri bralstvu. Ali niso morda pretiravali s superlativi o "svojem" izvoljencu ter ali niso preveč očitno ponujali bralcem le slabosti, napake in afere "njegovih" praviloma vsega prezira vrednih tekmecev oz. kar nasprotnikov?
Ne samo pri nas, tudi po svetu so se medijske ankete javnega mnenja pogosto izkazale za nezanesljive, zavajajoče, zaradi česar jim tudi javnost vse manj zaupa. In ne le tista javnost, ki se čedalje manj zanese na objektivnost postopkov in interpretacij kot da "objektivnih izidov", ampak tudi tista, ki je po naključju povabljena k neposrednemu izražanju osebnih političnih mnenj in prednostnih izbir, zaradi česar je v teh odgovorih nemara manj iskrenosti, premišljenosti, resnosti in namesto tega več prikrivanja, blefiranja, saj je vse skupaj le brezosebni medijski semenj ničevosti oziroma politični spektakelski ništrc.
Pravzaprav so celo že politiki, ki so bili najbolj zvesti naročniki in plačniki najrazličnejših anket javnega mnenja, spoznali, da so edina relevantna in verodostojna anketa javnega mnenja demokratične volitve in referendumi, vse druge ankete pa so le večji ali manjši približki, ali večji ali manjši zgreški. In za te nezanesljive približke ali celo zgreške zapravljajo osebki političnega boja nesorazmerno veliko denarja, ki je najpogosteje denar davkoplačevalcev.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.